Franja

Zadetki iskanja

  • skrbéti

    skrbéti za to care (for, about), to take care (of), to busy (ali to concern) oneself with (ali about); to be in charge (of something); to have (something) in one's care; to attend to, to see (ali to look) to (ali after); to mind (something); to provide for
    on skrbi samo zase he always looks after number one, he thinks only of himself
    skrbi (brigaj se) zase! mind your own business!
    ne skrbi za tuje posle! mind your own business!, don't meddle in other people's business!
    skrbi me I'm worried, I'm concerned about (something), it makes me uneasy, it causes me a lot of anxiety, it fills me with apprehension
    skrbi me njeno zdravje her state of health fills me with apprehension
    od 16. leta skrbim sam zase I have been on my own since I was (ali the age of) sixteen
    skrbéti sam zase to shift for oneself, to fend for oneself
    skrbel bom, da bo pravočasno dobil pismo I shall take care that he receives the letter in time
    skrbéti mora za svoje otroke he must provide for his children
    njihova usoda nas zelo skrbi we are deeply worried (ali pogovorno worried sick, worried stiff) about their fate
    skrbela bom, da se knjige pravočasno vrnejo I will see (to it) that the books are sent back in time
    ne skrbi! don't worry!
    vsakdo naj skrbi (gleda) zase! every one for himself!
  • skriti skrívati to hide (pred from), to conceal (pred from); to put out of sight

    skriti, skrívati resnico pred ljudmi to conceal the truth from the people
    on je častihlepen in tega ne skriva he is ambitious and makes no secret of it
    skriti, skrívati se to hide oneself (pred from), (uiti, zbežati) to abscond
    skriti, skrívati se od sramu to hide one's head
    poštenim ljudem se ni treba skrivati honest people do not need to practise concealment
    kača se skriva v travi there is a snake (lurking) in the grass
  • skríven secret, covert; clandestine; stealthy

    na skrívnem in secret, secretly
    skrívni nameni hidden motives pl
    skrívno namigovanje a covert allusion
    skríven predal secret drawer
    skrívna vrata secret door
  • skrivíti to bend, to curve; to crook; figurativno to distort, to deform; (les itd.) to warp

    vročina je skrivíla platnice knjige the heat has warped the covers of the book
    skrivíti se to warp
    les se je pri sušenju skrivíl the wood has warped in drying
    niso mu lasú skrivíili not a hair of his head has been touched (ali hurt)
    on ne bi lasú nikomur skrivíil (figurativno) he wouldn't hurt a fly
  • skrivnóst secret; mystery

    državna skrivnóst state secret
    skrivnósti narave the secrets of nature
    velika, huda skrivnóst a dead secret
    skrivnósti človeškega srca the secrets of the human heart
    to je javna skrivnóst it is an open secret
    čuvati, obdržati skrivnóst to keep a secret
    nimava nobenih skrivnósti med seboj we have no secrets from each other
    mehanika zanj nima skrivnósti mechanics have no secrets for him
    biti zavit v skrivnóst to be shrouded in mystery
    izdati skrivnóst to betray a secret, (figurativno) to spill the beans
    uvesti koga v skrivnóst, izdati komu skrivnóst to let someone into a secret
    izbrbljati skrivnóst to let out a secret, (figurativno) to let the cat out of the bag
    izvabiti, izvleči skrivnóst iz to worm a secret out of
    (raz)rešiti skrivnóst to solve a mystery
    pojasniti skrivnóst to clear up a mystery
    odkriti skrivnóst to find out a secret
    skrivnóst mu je «ušla» he let a secret slip out
    vedeti za skrivnóst to be in the secret, (pogovorno) to be in the know
  • skrômen modest; humble; unassuming, unpretentious, unpretending; moderate; unostentatious

    skrômno kosilo a frugal lunch
    biti preskromen (figurativno) to hide one's light under a bushel
    delati s skrômnimi sredstvi to work with limited means
    po mojem skrômnem mnenju in my humble opinion
    skrômno prislov modestly, humbly
  • sky1 [skái]

    1. samostalnik
    nebo, nebesni svod; podnebje, klima
    aeronavtika zračni prostor
    zastarelo oblaki
    pogovorno zgornja vrsta slik (na razstavi slik)
    množina nebesa

    in the skies figurativno (kot) v nebesih, presrečen
    to the sky (skies) do neba, čez vse mere
    out of a clear sky iz vedrega neba (zlasti figurativno)
    under the open sky pod vedrim nebom
    a warmer sky toplejše podnebje
    the sky is blue (cloudy, overcast) nebo je modro (oblačno)
    to drop from the skies (kot) z neba pasti
    to praise (to laud) to the skies figurativno do nebes povzdigovati, v zvezde kovati
    to rise to the skies dvigati se v nebo, v oblake
    to sleep under the open sky spati pod milim nebom
    if the sky fall we shall catch larks figurativno ne izplača se brigati za tisto, kar ne more biti

    2. pridevnik

    sky-reaching, sky-touching do neba segajoč
    sky advertising trgovina reklama na nebu (ki jo napiše letalo)
    sky battle zračna bitka
    sky blue nebesna modrina
    sky hook ameriško, pogovorno balon, sonda
    sky parlour podstrešna soba
    sky sign svetlobna reklama na hišah
    sky train aeronavtika leteči tovorni vlak (veliko transportno letalo)
    sky troops aeronavtika, vojska padalske čete
    sky truck aeronavtika, ameriško transportno letalo, leteči tovorni vlak
  • slàb (moralno) bad, evil

    precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
    slàbi časi hard times pl
    slàb človek a wicked man
    na slàbem glasu of bad repute
    slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
    slàba kakovost inferior quality
    slàba kupčija bad bargain
    slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
    slàba obleka poor dress
    slàba prodaja poor sale
    slàbo pivo weak beer
    slàb, kratek spomin short memory
    slàb pulz slow pulse
    slàb strelec a poor shot
    slàba tolažba poor comfort
    slàba točka (stran) weak point, foible
    slàba volja bad temper
    slàba vidljivost poor visibility
    slàb uspeh poor success
    slàbo znanje smattering, superficial knowledge
    slàbo zdravje poor health
    slàb zrak foul air
    slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
    biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
    biti na slàbem glasu to have a bad name
    on je na slabšem pri tem he has the worst of it
    v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
    ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
    on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
    držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
    to ni slàba misel that's not a bad idea
    ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
    v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
    živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
    naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe
  • slábše prislov worse

    slábše kot prej worse than before
    vedno slábše from bad to worse
    nič slábše none the worse
    na, v slábše for the worse
    toliko slábše zanj so much the worse for him
    lahkó bi nam bilo še slábše we could do worse
    slábše ne moreš napraviti you can't do worse
    obrniti se na slábše to take a turn for the worse
    stvari gredo vse slábše matters go from bad to worse
    sprememba na slábše a change for the worse
    spremeniti se na slábše to change for the worse
    izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej he has lost his job and is worse off than ever
    toliko slábše! more's the pity!
  • slack1 [slæk]

    1. samostalnik
    nenapet (zrahljan, ohlapen) del vrvi; čas stagnacije, mrtvila v poslih, kupčijah
    množina, pogovorno dolge (ženske) hlače
    vojska, sleng dolge hlače; popustitev, ponehanje (vetra itd.)
    prozodija nepoudarjen zlog (zlogi)
    pogovorno pavza, odmor

    to have a good slack pošteno, zares "izpreči"

    2. pridevnik (slackly prislov)
    mlahav, ohlapen, nenapet, nenategnjen, popuščen; len, nemaren, zanikrn, brezbrižen, počasen, okoren; mirujoč, mrtev (o vodi); slab, medel (o kupčijah, poslih); polpepečen (kruh)

    with a slack hand leno, brez energije
    slack lime gašeno apno
    a slack rope nenapeta, ohlapna vrv
    slack season mrtva sezona, mrtvilo
    slack in stays navtika ki se počasi premika
    slack trade, slack market trgovina medlo, slabo tržišče
    slack water mirujoča, mrtva voda
    slack weather vreme, ki človeka naredi lenega
    to be slack in one's duties zanemarjati svoje dolžnosti
    business is slack trgovina posli zastajajo, stagnirajo
    to keep a slack hand nemarno, ohlapno voditi, upravljati
    to keep a slack rein premalo brzdati, imeti uzdo premalo napeto

    3. prislov
    (v zloženkah) počasi, medlo; nepopolno, nezadostno

    slack-dried hops ne čisto posušen hmelj
    to slack bake premalo (se) speči
  • sláma straw

    sláma za streho thatch, thatching
    pokrit s slámo straw-covered
    ležišče iz sláme straw mattress, palliasse
    napolniti, nastlati s slámo to straw
    kup sláme heap of straw
    kopa, stog sláme stack of straw
    pletenje sláme straw-plaiting
    pletilec sláme straw-plaiter
    snop sláme bundle, truss of straw
    prazna sláma (figurativno) trash, rubbish, nonsense, nonsensical talk
    mlatiti prazno slámo to talk nonsense, to talk bunkum (ali hot air)
    staro slámo mlatiti (figurativno) to thresh (over old) straw
    imeti slámo v glavi (figurativno) to be empty-headed, pogovorno to be dead from the neck up
    spati na slámi to sleep on straw
    iskati šivanko v kupu sláme to look for a needle in a haystack
  • slap [slæp]

    1. samostalnik
    udarec (s plosko dlanjo), klofuta, zaušnica

    at a slap naenkrat, na mah, mahoma
    a slap in the face klofuta, figurativno razžalitev, razočaranje
    that is a slap in his face figurativno to je klofuta zanj
    to take (to have) a slap at pogovorno navaliti na, napasti; lotiti se

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    udariti (s plosko roko), udarjati; lopniti; ploskati (z rokami); potrepljati; vreči, zagnati

    he slapped his hand on his forehead z roko se je udaril po čelu
    to slap s.o.'s face prisoliti komu zaušnico
    to slap s.o. into jail vreči koga v ječo
    to slap s.o. on the back potrepljati koga po hrbtu (rami), sleng čestitati komu
    to slap one's hat on one's head povezniti si klobuk na glavo
    to slap around figurativno ošteti, okregati

    3. prislov
    nenadoma, nepričakovano; ravno; naravnost

    to hit s.o. slap in the eye udariti (lopniti) koga ravno po očesu
    to run slap into zaleteti se naravnost v

    4. medmet
    penk!, plosk!
  • slate1 [sléit]

    1. samostalnik
    (glinasti) skril(avec); (šolska) tablica iz skrila; ploščica iz skrila za kritje streh
    ameriško, politika predvolilen seznam (kandidatov)

    slate quarry skrilolom
    slate roof skrilasta streha
    a clean slate figurativno čista, neoporečna preteklost
    to clean the slate zbrisati z gobo (tablico), figurativno razčistiti stvar, figurativno osvoboditi (znebiti, otresti) se obveznosti, odreči se tujim obveznostim do sebe
    there is a slate loose in his roof, he has a slate loose sleng on ni čisto pri pravi pameti, manjka mu eno kolesce (v glavi)

    2. pridevnik
    škriljast, škriljaste barve

    3. prehodni glagol
    pokriti (streho) s ploščicami iz skrila; napisati na (skrilasto) tablico; odstraniti dlako (s kože)
    ameriško, pogovorno predložiti koga za kandidata

    slated roof skrilasta streha
    to be slated for nomination biti predlagan (kandidiran) za imenovanje
  • sléd trace; trail; vestige; scent; track, (ladje) wake; (stopinje) footprints, footmarks pl; (zveri) scent; (kolotečina) rut

    na slédi on the track
    brez slédú without a trace
    sveža sléd a hot (ali burning) scent
    stara sléd cold scent
    slédovi starih šeg vestiges pl of ancient customs
    ni niti slédu o kakem dokazu there is not a trace (ali a vestige) of evidence
    biti komu na slédi to be hot on someone's trail
    biti na napačni slédi to be on a false scent
    iti po slédi prednikov to follow in the footsteps of one's ancestors
    iti s slédjo to run a scent
    izgubiti sléd to lose the (ali a) scent, to be off the track, (na lovu) to be at fault
    izbrisati vse slédove to efface all traces
    njegov obraz je kazal (nosil) slédove njegove žalosti his face bore traces of his grief
    priti komu na sléd to get on someone's track
    priti na novo sléd (figurativno) to start a new hare
    zopet odkriti sléd to recover the scent
    speljati na napačno sléd to put off the scent, to put on the wrong track
    zabrisati svojo sléd to cover up one's tracks
    izginiti brez slédu to disappear without leaving any traces
    policija je prišla na sléd the police have picked up the scent, pogovorno the police have smelt a rat
    iti za pravo (napačno) slédjo to be on (ali to follow) the right (the wrong) scent
  • sledíti to follow, (divjad po sledi) to track, to stalk; to come after (ali next); to be subsequent to; to ensue; to succeed

    sledíti modi to follow the fashion
    sledíti komu z očmi to keep someone in sight
    nevihti je sledila tišina a calm followed the storm
    poletju sledi jesen autumn follows summer
    večerji je sledil ples the dinner was followed by a ball
    Edvard VII. je sledil Viktoriji Edward VII succeeded Victoria
    sledíti kot senca komu to shadow someone
    pismo sledi trgovina letter to follow
    nadaljevanje sledi to be continued
    kakor dolgo sem jim sledil z očmi as long as I could keep them in view
    sledíti iz to result from, (posledica) to be the result of, to be the consequence
    iz tega še ne sledi, da je kriv it does not hence follow that he is guilty
    iz česar sledi whence it follows
    iz tega sledi, da... hence it follows that...
    kot sledi as follows, as under
    moje mnenje je kot sledi (je naslednje) my opinion is as follows
  • sleep1 [sli:p] samostalnik
    spanje, spanec
    zoologija zimsko spanje; zaspanost
    figurativno smrtno spanje
    figurativno mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrt

    in one's sleep v spanju
    sleep drink uspavalni napoj
    the sleep of the just spanje pravičnega
    brief sleep kratko spanje, spanček
    broken sleep móteno, prekinjeno spanje
    the last sleep figurativno večno spanje, smrt
    restless sleep nemirno spanje
    sound sleep zdravo, globoko spanje
    want of sleep pomanjkanje spanja
    eyes full of sleep zaspane oči
    to fall on sleep arhaično zaspati
    to get some sleep nekoliko spati
    I couldn't get a wink of sleep nisem mogel zatisniti očesa
    to go to sleep zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figurativno umreti
    to have one's sleep out naspati se
    the sleep that knows no waking spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrt
    I was overcome with sleep premagal me je spanec
    to put (to send) to sleep uspavati; figurativno umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcem
    to start of one's sleep planiti iz spanja
    to walk in one's sleep hoditi v spanju
  • sleep*2 [sli:p] neprehodni glagol
    spati; prespati noč (at pri, in v)
    figurativno mirovati, počivati, biti nedejaven; spati večno spanje, počivati v grobu
    prehodni glagol
    prespati; dati (komu) prenočišče, prenočiti (koga)

    here our forefathers sleep tu spe večno spanje naši predniki
    to sleep like a log (like a top) figurativno spati kot ubit, kot polh
    to sleep light imeti lahko, rahlo spanje
    to sleep the clock round spati 12 ali 24 ur
    we'll sleep on it figurativno to bomo prespali; bomo videli jutri
    let sleeping dogs lie figurativno pustite te stvari pri miru (da ne bo nevšečnosti)
    to sleep over one's work (za)spati pri delu
    to sleep with one eye open napol spati, biti napol buden, ostati buden
    to sleep with s.o. spati s kom, spolno občevati s kom
    to sleep o.s. sober prespati svojo pijanost
    this hotel sleeps 200 persons ta hotel ima 200 postelj
    this tent sleeps six men v tem šotoru lahko spi šest mož
    we can sleep five people lahko prenočimo (imamo postelje, ležišča) za pet oseb
    the top sleeps vrtavka spi (stoji) (tj. se vrti tako hitro, da oko ne vidi nobenega premikanja)
  • sleeve [sli:v]

    1. samostalnik
    rokav (obleke)
    tehnično obojka, ki povezuje cevi; cev; torba (etui) za gramofonske plošče

    half sleeve narokavnik
    lawn sleeves rokavi iz fine tkanine, podobni škofovskim rokavom
    leg-of mutton sleeve trikotni rokav
    to creep up s.o.'s sleeve figurativno prilizovati se komu
    to have a card up one's sleeve imeti skrito karto, pripravljeno za uporabo
    to have s.th. up one's sleeve figurativno imeti nekaj za bregom, nekaj pripravljati, imeti skrite namene
    to hang (to pin) on s.o.'s sleeve obesiti se komu za rokav, figurativno ravnati se po njegovih nazorih itd.
    to laugh in one's sleeve škodoželjno se smejati
    to roll (to turn) up one's sleeves zavihati rokave, figurativno pripraviti se za delo, za borbo
    to wear one's heart (up)on one's sleeve figurativno preodkrito kazati svoja čustva, biti preveč zaupljiv

    2. prehodni glagol
    opremiti (obleko) z rokavi, prišiti rokave
    tehnično opremiti z obojkami
  • sleigh [sléi]

    1. samostalnik
    sani
    vojska lafeta s sanišči

    to ride in a sleigh peljati se s sanmi

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    peljati (se) s sanmi
  • slép blind; sightless

    na pol slép purblind
    čisto slép stone blind, (as) blind as a bat (ali as a mole, an owl, a beetle), totally blind
    slép kot kura nightblind
    slép na eno oko blind in one eye
    slép za barve colour-blind
    skoraj slép gravel-blind, sand-blind
    slépo črevo blind gut, caecum
    slépa cena cheap price
    slép naboj (strel) blank cartridge (shot)
    slépa pokorščina blind obedience
    slépi potnik (na ladji itd.) stowaway
    slépo okno, slépa vrata dead (brickedup) door, window
    slépo pristajanje aeronavtika instrument landing
    slépa sreča blind luck, mere chance
    slépa vera implicit faith
    slépa ulica cul-de-sac, pl culde-sacs, culs-de-sac
    slépo zaupanje implicit confidence
    zavod za slépe home for the blind
    bil je slép za njene napake he was blind to her faults
    bil je le slépo orodje... he was only a mere tool...
    igrati se slépe miši to play at blind man's buff
    lotiti se česa na slépo srečo (figurativno) to go at something blind, to trust to luck
    tudi slépa kura zrno najde even a blind man may fluke a direct hit
    delati se slépega za to turn a blind eye to (something)