Franja

Zadetki iskanja

  • let*1 [let]

    1. prehodni glagol
    pustiti, dovoliti; dati v najem (to komu, for za čas)
    dati (delo, to komu)
    pomožni glagol za tvorbo velelnika v 1. in 3. osebi

    2. neprehodni glagol
    biti najet (at, for za)
    iti (dobro, slabo) v najem

    to let be pustiti pri miru
    to let by pustiti mimo
    to let bygones be bygones odpustiti in pozabiti
    to let blood kri puščati
    to let the cat out of the bag izklepetati skrivnost
    to let drive at (puško)nameriti na koga, zamahniti, udariti
    to let daylight into s.o. koga ustreliti ali zabosti
    to let drop mimogrede omeniti, nehati o čem govoriti
    to let fall spustiti, mimogrede omeniti, namigniti; matematika povleči navpičnico na premico
    to let fly vreči, sprožiti (puško)
    to let go spustiti, nehati na kaj misliti, (z besedami) napasti
    to let go of s.th. spustiti kaj iz rok
    to let o.s. go ne obvladati se, sprostiti se, dati si duška
    let it go at that naj ostane kakor je
    ameriško to let George do it pustiti, da kdo drug opravi tvoje delo
    to let the grass grow under one's feet odlašati, obotavljati se
    to let s.o. hear sporočiti komu
    to let loose spustiti na svobodo
    to let pass spregledati
    to let ride pustiti po starem, spregledati
    to let rip razuzdano živeti
    to let her rip pustiti avto teči s polno hitrostjo
    to let slide biti malomaren
    to let slip izbrbljati, zamuditi dobro priliko, spustiti iz vajeti
    rooms to let sobe v najem
    let me see! da vidim!, pokaži!; pogovorno počakaj, da pomislim
    he let himself be deceived dal se je ogoijufati
    to let s.o. know obvestiti koga, sporočiti komu
    to let into pustiti koga noter, seznaniti koga s čim, vstaviti (kos blaga itd.), vložiti
    to let into s.o. napasti koga
  • long1 [lɔŋ] pridevnik
    dolg; dolgotrajen, dolgovezen
    pravno časovno odmaknjen
    (tudi ekonomija) dolgoročen
    ekonomija čakajoč na zvišanje cen

    long arm dolga roka, oblast
    to make a long arm iztegniti roko po čem
    at long bowls borba na daljavo
    ameriško long bit kovanec za 15 centov
    as broad as it is long vseeno
    a long chair ležalnik
    by a long chalk in že kako
    not by a long chalk kje neki
    long clay dolga pipa
    ekonomija a long date dolg rok
    long dozen 13 kosov
    a long drink pijača iz visokega kozarca
    long ears neumnost
    little pitchers have long ears otroci vse slišijo
    a long family mnogoštevilna družina
    the long finger sredinec
    long in the finger tatinski, dolgoprst
    a long face kisel, žalosten obraz
    a long figure (ali price) visoka cena
    a long guess negotova domneva
    long hundred 120 kosov
    long hundredweight angleški cent (50,8 kg)
    to have a long head biti preudaren, bister, daljnoviden
    long home grob
    long haul prevoz ali promet na veliko daljavo
    šport long jump skok v daljino
    it is a long lane that has no turning nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat kraj
    long measure dolžinska mera
    two long miles dve dobri milji
    ekonomija to be on the long side of the market; ali to be long of the market špekulirati na višje cene
    to make a long nose pokazati osle
    long odds neenaka stava
    long in oil bogat z oljem, z mnogo olja
    it is long odds that stavim l proti 100
    a long purse globok žep, mnogo denarja
    navtika, sleng longpig človeško meso (hrana ljudožrcev)
    gentlemen of the long robe pravniki, odvetniki
    in the long run končno, konec koncev
    long sight daljnovidnost (tudi figurativno)
    of long standing dolgoleten, star
    to be (ali take) a long time in dolgo potrebovati za
    Long Tom daljnosežen top
    to have a long tongue imeti dolg jezik
    long in the tooth starejša, kakor hoče priznati
    long vacation letni oddih, poletne počitnice
    to have a long wind imeti dobra pljuča, dobro teči, figurativno dolgovezno govoriti
    to take long views misliti na posledice
    a long way round velik ovinek
  • loose1 [lu:s] pridevnik (loosely prislov)
    svoboden, prost, rešen (of, from česa)
    odvezan, spuščen (lasje); ohlapen (obleka), rahel (zemlja), razmajan (vrata), majav (zob), mlahav (človek), redek (tkanina), mehek (ovratnik)
    kemija prost, nevezan
    pogovorno prost, na razpolago
    figurativno nejasen, nenatančen, nestalen, netočen, zanikrn (prevod), neslovničen; lahkomiseln, površen, nesramen, nemoralen

    loose ends malenkosti, ki jih je treba še urediti
    at loose ends v neredu, zanemarjen; v negotovosti
    to be at loose ends biti brez stalne zaposlitve, ne vedeti kaj storiti
    loose bowels driska
    a loose criminal zločinec na svobodi
    to break loose pobegniti, osvoboditi se
    to come (ali get) loose rešiti se, osvoboditi se; odvezati se, odpeti se, zrahljati se, odluščiti se (barva)
    to cut loose from osvoboditi se (vpliva, vezi)
    a loose fish pokvarjenec
    a loose hour prosta ura
    to have a loose tongue preveč govoriti, vse izblebetati
    to have a screw loose ne imeti vseh kolesc v glavi, biti malo prismojen
    there's a screw loose somewhere nekaj je narobe, nekaj je sumljivo, nekaj smrdi
    vojska in loose order v razmaknjeni vrsti (vojaki)
    to let loose izbruhniti, dati si duška, ne obvladati se
    loose make (ali build) nerodna postava
    to play fast and loose biti lahkomišljen, neuvideven
    to ride with a loose rein popustiti vajeti, biti prizanesljiv
    to set loose spustiti, osvoboditi
    to work loose zrahljati se, razmajati se (vijak)
    loose handwriting neizpisana pisava
    ekonomija loose cash gotovina
    a loose novel opolzek roman
  • mánj less

    vse mánj, vedno mánj less and less
    več ali mánj more or less
    mánj kot less than
    še mnogo mánj still (ali much) less
    še mánj still less, much less
    nič mánj kot no less than, as much as, as many as
    tem mánj, ker... all the less so since...
    nič mánj (= vseeno, kljub temu) nevertheless, none the less
    mánj znan avtor a less known author
    tri dni mánj kot en mesec three days short of a month
    mánj govoriti in več delati to speak less and to do more
    moral bi piti mánj vina he should drink less wine
    15 - 7 = 8 fifteen minus seven equals eight
  • mésto1 town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

    na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
    v méstu in town
    iz mésta from town
    na samem méstu (kraju) pravo on the premises
    na mojem méstu in my place
    prav na tem méstu in this very place
    na prvem méstu in the first place, first and foremost
    častno mésto place of honour
    glavno mésto capital, metropolis
    podeželsko mésto country town
    večno mésto the Holy City, Rome
    industrijsko mésto manufacturing town
    prazno mésto (služba) vacancy
    dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
    gornje mésto upper (ali high) town
    komandant mésta town major
    zrasel v méstu townbred
    sva iz istega mésta we are from the same place
    ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
    tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
    opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
    biti v méstu to be in town
    ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
    ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
    vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
    iti v mésto to go to (oziroma into) town
    ne se ganiti z mésta not to stir
    stopati na méstu to mark time
    pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
    potegovati se za kako mésto to apply for a post
    postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
    vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
    vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red
  • mince2 [mins]

    1. prehodni glagol
    (se)sekljati, razkosati, zmleti meso
    figurativno olepšati, ublažiti

    2. neprehodni glagol
    vesti se prisiljeno

    to mince one's words afektirano govoriti
    not to mince one's words (ali matters) povedati brez ovinkov, naravnost povedati
    to mince one's steps drobno hoditi, drobneti
  • mind1 [máind] samostalnik
    spomin; mišljenje, mnenje, nazor; misel; namen, volja, želja; pamet, razum; duh, duša; razpoloženje, čud; srce

    the human mind človekov duh
    history of the mind idejna zgodovina
    things of the mind duhovne stvari
    his is a fine mind je pametna glava
    one of the greatest minds of his time eden največjih mislecev svojega časa
    absence of mind raztresenost
    presence of mind prisotnost duha
    to be in two minds about s.th. kolebati, omahovati
    to be of s.o.'s mind strinjati se s kom, biti istega mnenja
    to be of the same mind biti istega mnenja
    to bear (ali have, keep) s.th. in mind spomniti se zapomniti si
    to bring (ali call) to mind spomniti (se)
    to cast one's mind back v duhu se vrniti nazaj
    to change one's mind premisliti se
    the mind's eye vizija
    in one's mind's eye v duhu, v domišljiji
    to close one's mind to zapreti se vase, zapreti srce čemu
    to come to mind priti na misel
    to enter s.o.'s mind priti komu na misel
    a frame (ali state) of mind duševno stanje, trenutno razpoloženje
    to give one's mind to s.th. lotiti se česa zanimati se za kaj
    to give s.o. a piece (ali bit) of one's mind učiti koga kozjih molitvic, odkrito povedati svoje mnenje o kom
    to have a good (ali great) mind to nameniti se, biti trdno odločen za kaj
    to have half a mind to biti skoraj odločen za kaj
    to have s.th. on one's mind biti zaskrbljen zastran česa stalno misliti na kaj
    to have an open mind biti brez predsodkov, nepristranski
    to bave it in mind to do s.th. nameravati kaj storiti
    to have s.th. in mind nameravati, imeti načrt, izbrati
    to have no mind for ne imeti volje za kaj
    to keep one's mind on kar naprej misliti na kaj
    to keep an open mind počakati z odločitvijo
    to know one's own mind biti odločen, vedeti kaj hočeš
    not to know one's own mind biti poln dvomov, obotavljati se
    to lose one's mind znoreti
    to make up one's mind odločiti se
    to make up one's mind to s.th. sprijazniti se s čim
    to (ali in) my mind po mojem mnenju, meni pri srcu
    many men, many minds kolikor glav, toliko misli
    month's mind porodničina želja po jedi
    my mind misgives me ne slutim nič dobrega
    to open one's mind to zaupati komu svoje misli (čustva)
    to pass (ali go) out of mind iti v pozabo, pozabiti kaj
    to prey on one's mind ležati na duši
    to put s.o. in mind of s.th. spomniti koga na kaj
    to put s.tb. out of one's mind izbiti si kaj iz glave
    in one's right mind pri zdravi pameti
    out of one's (right) mind nor
    to read s.o.'s mind brati komu misli, uganiti komu misli
    pravno of sound mind and memory priseben
    to set one's mind on ubiti si kaj v glavo, odločiti se za kaj
    out of sight, out of mind kar ne vidiš, hitro pozabiš
    to slip one's mind pozabiti
    to speak one's mind odkrito govoriti
    to take one's mind off prenehati misliti na kaj
    to tell s.o. one's mind komu odkrito povedati svoje mnenje
    time out of mind davno, pozabljeni časi
    to turn one's mind to obrniti pozornost na kaj
    to turn over in one's mind skrbno pretehtati, premisliti
    it was a weight off my mind kamen se mi je odvalil od srca
  • molčáti to be (ali to keep) silent, to keep silence; to say nothing, to remain silent, to hold one's tongue

    molči! keep silent!, keep your mouth shut!, hold your tongue!, pogovorno shut up!
    molčite o tej stvari! not a word about this (to anyone)!, mum's the word!
    molčáti kot grob to be silent as the grave, to be as silent as death, to be as close (ali dumb) as an oyster, pogovorno to clam up
    so stvari, o katerih je bolje molčáti there are topics which are best avoided...
    a da molčimo o... not to mention...
    kdor molči, soglaša silence gives consent
    o dobrih novicah ne smemo molčáti good news must not be kept back
    govoriti je srebro, molčáti je zlato the less said, the better
    molčáti o čem to keep quiet about something
  • moonshine [mú:nšain] samostalnik
    mesečina
    figurativno sanjarija, neumnost
    ameriško, sleng vtihotapljen ali nezakonito napravljen alkohol

    to talk moonshine sanjariti, govoriti neumnosti
  • mouth1 [mauɵ] samostalnik
    usta; gobec, smrček; žrelo (topa), grlo (steklenice), odprtina (cevi), vhod (v jamo); ustje (reke)
    sleng ustenje, gobcanje

    pogovorno down in the mouth žalosten, potrt
    from s.o.' s mouth komu z jezika (vzeti)
    from mouth to mouth od ust do ust
    to give mouth lajati (pes)
    to give mouth to one's thoughts naglas povedati kar mislimo
    to have a big mouth imeti dolg jezik, preveč govoriti
    the horse has a good (bad) mouth konja je lahko (težko) voditi
    pogovorno to keep one's mouth shut držati jezik za zobmi
    to laugh on the wrong (ali other) side of one's mouth kislo se smejati
    to look a gift horse in the mouth gledati podarjenemu konju na zobe, zmrdovati se nad darilom
    my mouth waters sline se mi cedijo
    to make s.o. laugh on the wrong side of his mouth odvaditi koga smeha
    to make s.o.'s mouth water delati komu skomine
    to make a wry mouth namrdniti se
    to open one's mouth too wide preveč zahtevati
    to put (ali place) words into s.o.'s mouth položiti komu besede v usta; trditi da je kdo kaj rekel
    to shoot off one's mouth izblebetati
    to shut (ali stop) s.o.'s mouth zapreti komu usta
    straight from the horse's mouth iz zanesljivega vira
    to take the bread out of s.o.'s mouth spraviti koga ob zaslužek
    to take the words out of s.o.'s mouth vzeti komu besedo iz ust
    by word of mouth ustno
    useless mouth kdor jé, a ne dela
  • naglás1 accent; stress; accentuation; emphasis

    glavni naglás main stress
    stalni (premični) naglás fixed (mobile) stress
    naglás je na prvem zlogu the stress is on the first syllable
    ekspiratoričen (melodičen, muzikalen) naglás stress ali expiratory (musical ali pitch) accent
    govoriti s tujim naglásom to speak with a foreign accent
  • name1 [néim] samostalnik
    ime, vzdevek, označba; reputacija, glas, ugled, čast; slavno ime, slaven človek; rod, rodbina

    by name po imenu
    to call s.th. by its proper name dati čemu pravo ime, reči bobu bob
    to call s.o. names dajati komu priimke, psovati koga
    family name priimek
    first (ali given) name krstno ime
    to give a dog a bad name and hang him vso krivdo zvaliti na človeka, ki je na slabem glasu
    to give one's name povedati svoje ime
    pogovorno give it a name! povej naravnost, kaj želiš!
    to go by the name of živeti pod (tujim) imenom
    the great names of our century slavni ljudje našega stoletja
    to have a good (ill) name biti na dobrem (slabem) glasu
    in name only samo po imenu
    to have a name for biti na glasu; da
    in the name of v imenu (ljudstva, usmiljenja itd.)
    of name ugleden, pomemben
    maiden name dekliško ime
    in one's own name v svojem imenu
    proper name lastno ime
    to make one's name; ali to make a name for o.s.; ali to make o.s. a name zasloveti
    not a penny (ali nickel) to his name čisto brez denarja je
    to put one's name down for priglasiti kandidaturo
    to send in one's name napovedati se, priglasiti se
    to take a name in vain nespoštljivo o kom govoriti, po nemarnem imenovati
    to keep one's name on the books ostati v klubu, šoli
    to take one's name off the books izstopiti iz kluba, šole
    to win a name for o.s. napraviti si ime, zasloveti
    what's in a name? ime kaj malo pomeni
  • námreč namely; that is to say; videlicet (krajšava: viz.); (= t.j., to je) to wit; in other words

    nisem mogel govoriti z njim, bil je námreč bolan I could not speak to him, as (ali seeing that) he was ill
    eden mojih sosedov, námreč neki X.Y., ... one or my neighbours, to wit, one X.Y., ...
  • nasprótno prislov on the contrary; pogovorno contrariwise

    nasprótno govoriti (ugovarjati) to object, to oppose, to speak against
    ravno nasprótno just the opposite
  • nehánje cessation, ceasing, finishing

    brez nehánja incessantly, constantly, perpetually, continuously, without interruption (ali letup)
    neháti to stop, to cease, to end, to finish; to leave off; (odnehati) to desist (from)
    tu se vse neha! that's the limit!
    nehaj že vendar! drop it!
    nehal je govoriti he stopped (ali ceased, left off) speaking
    nehalo je deževati it (has) stopped raining
    nehajmo s tem! let's drop it!, let's drop it, shall we?
    kje smo nehali (zadnjič)? where did we leave off?
  • nest1 [nest] samostalnik
    gnezdo; leglo
    figurativno skrivališče; majhen predalnik; serija, garnitura predmetov, ki gredo drug v drugega; zarod (živalskih mladičev)

    a nest of crime leglo zločina
    to feather one's nest mehko si postlati
    to foul one's own nest pljuvati v lastno skledo, grdo govoriti o svojem domu
    to leather one's nest napolniti si žepe
  • neúmnost (piece, act of) stupidity, folly, foolishness; nonsense, absurdity, preposterousness, senselessness

    skrajna neúmnost utter nonsense; (traparija) twaddle
    neúmnost(i)! nonsense!, stuff and nonsense!, bosh!, fiddlesticks!; rot!
    ne delaj takih neúmnosti! you must not do such foolish things!
    neúmnosti kvasiš (žargon) you are talking rot
    neúmnosti uganjati to play the fool
    govoriti neúmnosti to talk nonsense
    blebetati neúmnosti to talk drivel (ali rubbish)
  • nineteen [náinti:n]

    1. pridevnik
    devetnajst

    2. samostalnik
    devetnajstica

    to talk nineteen to the dozen neprestano govoriti, govoriti kakor bi iz rokava stresal
  • noise2 [nɔ́iz]

    1. prehodni glagol
    razvpiti, raztrobiti (about ali abroad)

    2. neprehodni glagol
    vpiti, zagnati hrup

    to noise of govoričiti, govoriti ko strgan doktor
  • nonsense [nɔ́nsəns] samostalnik
    nesmisel, neumnost

    to stand no nonsense zahtevati, da kdo opravi svoje delo v redu; zahtevati, da kdo pove čisto resnico
    to talk nonsense govoriti neumnosti