Franja

wheel¹ [wi:l] samostalnik
kolo; krmarsko kolo (tudi figurativno)
volan; kolo sreče
ameriško, pogovorno bicikel
zgodovina kolo za mučenje; kolovrat
figurativno gibalna, vodilna sila; obračanje, obrat, krog, vrtenje
vojska obrat
figurativno preobrat
množina kolesje, gonilo, mehanizem (tudi figurativno)
glasba refren, pripev
ameriško, sleng dolar

on wheels na kolesih, z vozilom, figurativno kot namazano, hitro, brez trenja
wheels within wheels zelo zapletena aparatura (mehanizem), figurativno komplikacija za komplikacijo, zapletena stvar, položaj
wheel and axle naprava za izkoriščanje sile vzvoda, na podlagi razlike v obsegu kolesa in njegove osi
a big wheel ameriško, pogovorno, figurativno visoka živina, vplivna oseba
Fortune's wheel, the wheel of Fortune kolo sreče; usoda
a fly on the wheel figurativno oseba, ki precenjuje svoj vpliv
a sudden turn of the wheel nenaden obrat v sreči
the man at the wheel oseba pri krmilu; vozač, voznik, šofer
to break a (butter)fly (up) on the wheel figurativno po nepotrebnem poseči po ostrih ukrepih, s topovi streljati na vrabce
to break s.o. on the wheel zgodovina mučiti koga na kolesu
to go on wheels figurativno iti kot po maslu (gladko, brez motenj)
he was killed at the wheel izgubil je življenje za volanom
to put (ali to set) one's shoulder to the wheel truditi se, napenjati se
to put a spoke in s.o.'s wheel figurativno delati komu zapreke, metati komu polena pod noge
to take the wheel sesti za volan, voziti, šofirati
to turn wheels vrteti kolesa (pri parterni telovadbi)

when [wen]

1. veznik
ko, kadar, v času ko, ravno ko; kdaj; potem ko; medtem ko, vedno kadar

when a boy kot (ko sem bil, je bil še) deček
when asleep v spanju
when received po prejemu
he is playing when he might be studying igra se, namesto da bi se učil

2. prislov
kdaj

when did it happen? kdaj se je to zgodilo?

3. zaimek
kdaj, kateri čas

since when od kdaj, kako dolgo; odtlej, od tega časa
till when doklej
till when shall I wait? doklej bom čakal?

4. samostalnik
čas, trenutek; datum (of an event nekega dogodka)

the when and the how datum in način
the when and where čas in kraj (of s.th. česa)
else when enkrat drugič, drugikrat

white¹ [wáit] pridevnik
bel; belopolt; belokožen; bled; svetel; bel ali siv (lasje)
poetično blond, plav; brezbarven, prozoren
figurativno čist, nedolžen, neomadeževan, preprost
politika bel, rojalističen, reakcionaren
tehnično pocinan; srebrn, beložareč, razbeljen
ekonomija dovoljen, dopuščen; (redko) srečen
tisk prazen, nepotiskan
pogovorno poštèn

as white as a sheet bled kot zid (stena, smrt)
white with fear bled od strahu
white ant bela mravlja, termit
white book politika bela knjiga
white brass tehnično bela med, novo srebro
white bear beli, polarni medved
white coal tehnično beli premog, vodna moč
white coffee bela, mlečna kava
white damp jamski plin
white father ameriško beli oče (indijanski vzdevek za predsednika ZDA)
white feather belo pero (znak strahopetnosti), figurativno strahopetec
white metal bela kovina
white night noč brez spanja
white sale ekonomija razprodaja platnenega blaga, beli teden
white paper politika bela knjiga (poročilo angleške vlade)
white supremacy prevlada, nadvlada belcev
to bleed white pustiti (tele) izkrvaveti; figurativno izsesati, kri puščati (komu)

whole² [hóul] samostalnik
celota, vse; ves obseg; vsebina
matematika vsota

as a whole kot celota, v celoti
on the whole v celoti, v celem, vsi skupaj
the whole of Yugoslavia vsa Jugoslavija

wildfire [wáildfaiə] samostalnik
grški ogenj (za zažiganje ladij); uničujoč ogenj; bliskavica; fosforescentna svetloba
figurativno vihar
zastarelo, medicina šen

a wildfire of applause vihar odobravanja
to spread like wildfire (raz)širiti se kot blisk (novica, govorica itd.)

wind¹ [wind] samostalnik
veter; vihar, vihra; vetrna tromba
aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
množina strani neba; (umetni) zračni tlak
glasba, ednina, konstrukcija pihala
figurativno prazne besede, čenče

between wind and water figurativno na občutljivem mestu
from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
to the four winds na vse (štiri) vetrove
like the wind kot veter, kot strelica, hitro
capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
to be in the wind figurativno biti v zraku
there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
to break wind medicina spuščati vetrove
to catch wind of s.th. zavohati kaj
to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
to come from the four winds priti z vseh strani sveta
to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
to have lost one's wind biti ob sapo
to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
the wind rises veter nastane, se dvigne
to lose one's wind priti ob sapo
to recover one's wind zopet k sapi priti
to go to the winds figurativno propasti
he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
to be troubled with wind medicina imeti vetrove
to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti

wing¹ [wiŋ] samostalnik
perut, krilo (tudi figurativno)
okrilje; stran, krilo (vrat, zgradbe, vojske)
gledališče odrska stran, stranska kulisa
šaljivo laket (človeka)
sleng sprednja noga (štirinožca)
aeronavtika krilo, nosilna površina
pogovorno pilotski znak
šport krilo
aeronavtika skupina treh (ameriško šestih)
eskadrilj; (po)let, letenje
množina, gledališče stranske kulise

on the wing v (po)letu, leteč; figurativno na potovanju
birds are on the wing ptice so v poletu, leté
under s.o.'s wing(s) pod okriljem koga
to clip s.o.'s wings figurativno pristriči komu krila
he is always on the wing on nikoli ne miruje
to come on the wings of the wind privihrati kot veter, priti na krilih vetra
the news spread on the wings of the wind vest se je bliskovito razširila
to get the wings napredovati v položaj pilota
to lend (ali to add) a wing to s.th. pospešiti kaj
fear lent her wings strah ji je dal hitrost
riches take wings bogastvo hitro skopni
to take wings vzleteti, poleteti, odleteti
to take under one's wings vzeti pod svoje okrilje

wink¹ [wiŋk] samostalnik
mežikanje
pogovorno mižanje; migljanje; trenutek, hip

forty winks pogovorno kratko spanje
to have forty winks malo zadremati
in a wink v hipu, kot bi trenil
to give the wink to s.o. pomežikniti komu
he was gone in a wink v hipu je izginil
I did not sleep a wink last night nocoj nisem zatisnil očesa
he could not get a wink of sleep all night niti za hip ni zatisnil očesa celo noč
to tip s.o. a wink namigniti komu, dati komu (svarilen) znak

winking [wíŋkiŋ] samostalnik
mežikanje, mižanje; migijanje; spanček, dremež

as easy as winking sleng otročje lahko
like winking sleng takoj, kot bi trenil, v hipu, bliskovito

wise² [wáiz] pridevnik (wisely prislov)
pameten, moder, razumen, uvideven, izkušen; oprezen, preračunljiv, zvit; obveščen, seznanjen, poučen, vedoč
zastarelo učen
ameriško, sleng zavesten, vedoč, na tekočem

wise woman vedeževalka, vražarica
wise saying moder izrek
wiser after the event za eno izkušnjo bogatejši
the wise men of the East modrijani z Jutrovega
to be wise after the event biti naknadno (po dogodku) pameten
to be wise to biti si na jasnem o
a word to the wise is enough kdor ima kaj soli v glavi, že razume
to be (ali to get) wise spametovati se, zavedati se
to be none the wiser (for it) ne biti nič pametnejši kot prej
he came away from the lecture none the wiser odšel je od predavanja prav nič pametnejši (ne da bi bil kaj razumel)
without anyone being the wiser for it ne da bi kdo o tem kaj zvedel
to put s.o. wise to seznaniti koga z, opozoriti koga na, uvesti koga v

wit² [wit] zastarelo prehodni glagol & neprehodni glagol (sed. čas I (he) wot, preteklik in pretekli deležnik wist, sed. deležnik witting)
vedeti

God wot bogve
I wot dobro vem
to wit to je, namreč; kot sledi; in to

within² [wiðín] predlog
(krajevno) v, znotraj; znotraj meje, v obsegu, ne nad; v dosegu, ne predaleč, ne dljè od

within the Church v naročju Cerkve
within the house v hiši, doma
within the law ne nezakonito
he is within the reach on ni daleč, do njega je lahko priti
he is within call je v bližini (da ga lahko pokličemo)
within sight v vidu, viden
it is not within my power ni v moji moči
within my memory kolikor pomnim
within a bit, within a little skoraj
within an ace skoraj, malodane
to be within an ace of s.th. za las čemu uiti
within the walls med štirimi stenami
within doors doma
within my activities v okviru mojih dejavnosti
within the meaning of the Act znotraj zakona, po zakonu, predvideno po zakonu
to agree within 20 dinars sporazumeti se z razliko (razen za) 20 dinarjev
to live within one's income živeti ustrezno svojim dohodkom, ne iznad svojih sredstev
wheels within wheels komplicirana mašinerija
within a stone's throw za lučaj, nedaleč, blizu
he was within a hair's breadth of losing his life za las je manjkalo, da ni prišel ob življenje; (časovno) znotraj, v, v manj kot
he is within a month as old as I on ni več kot en mesec starejši ali mlajši kot jaz
within a week of his arrival teden pred ali po njegovem prihodu
you will have it within two months v roku dveh mescev boste to imeli (dobili)
within an hour v manj kot eni uri

witness¹ [wítnis] samostalnik
priča; očividec, gledalec; pričevanje; dokaz, spričevalo, potrdilo; (knjigoveštvo) neobrezana stran

in witness of v dokaz, kot potrdilo
witness box, ameriško witness stand klop, prostor za pričo (na sodišču)
eye-witness očividec
witness for the defence (ameriško defense) razbremenilna priča
witness for the prosecution obremenilna priča
to call s.o. to witness poklicati koga kot pričo
to bear witness to (ali of) pričati o (čem), potrditi (kaj)
to subpoena a witness poklicati, pozvati pred sodišče kot pričo
witness my hand and seal v dokaz moj podpis in pečat

wolf¹ množina wolves [wulf, -vz] samostalnik
zoologija volk; volčja koža (kožuh)
figurativno roparski, krut, pohlepen človek
glasba disonanca, neubranost
ameriško, sleng ženskar, osvajač žensk, razuzdanec

wolf in sheep's clothing volk v ovčji koži
she-wolf volkulja
wolf's cub volčič
to cry wolf povzročiti prazen preplah, za prazen nič alarmirati
to have a wolf in one's stomach biti lačen kot volk
to have (ali to hold) the wolf by the ears figurativno biti v škripcih, ne si znati pomagati
to keep the wolf from the door figurativno nekako, s težavo se prebijati (v življenju), komaj životariti

wood¹ [wud]

1. samostalnik
gozd, dobrava, log; les; stavbni les; lesen predmet; sod, čeber, brenta
množina vrste lesa; lesorez, klišé

the woods glasba lesena pihala
white wood beli les
fire wood drva
seasoned wood suh les
wine from the wood vino (naravnost) iz soda
to be out of the wood biti iz gozda, figurativno biti iz težav, biti zunaj najhujšega
don't halloo till you are out of the wood (ameriško woods) ne veseli se prezgodaj!
he cannot see the wood for the trees od samih dreves ne vidi gozda, figurativno zaradi prevelikih podrobnosti izgublja iz vida celoto

2. pridevnik
lesen; v gozdu rastoč ali živeč, gozden

he is wood from the neck up pogovorno neumen je kot noč

word¹ [wə:d] samostalnik
beseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor
religija božja beseda, sveto pismo, biblija
zastarelo pregovor, (iz)rek, moto
množina pričkanje, prerekanje

the words tekst, libreto
at a word na besedo, takoj
by word of mouth ustno
in so many words dobesedno, (na) kratko
word for word od besede do besede, dobesedno
beyond words neizrazljiv
on the word, with the word na to besedo, po tej besedi, s to besedo
in a word z eno besedo, skratka
in other words z drugimi besedami
upon my word (of honour)! pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!
my word upon it! pri moji časti! častna beseda!
a word to the wise pametnemu človeku zadostuje ena sama beseda
a word and a blow po besedah takoj pretep (ravs)
a word in (out of) season (ne)primeren nasvet
a word or two beseda ali dve, nekaj besed
big words hvalisanje, širokoustenje
words and deeds besede in dejanja
burning words ognjevite, plamteče besede
fair, good words lepe, laskave besede
high (hard, hot, sharp, warm) words ostre, hude, trde, jezne besede
wild and whirling words divje, nepremišljene besede
my word! prav zares! bogme!
a play upon words besedna igra
too beautiful for words neizrekljive lepote
too silly for words preneumno, nedopovedljivo neumno
to be a man of few words biti redkobeseden, varčevati z besedami
to be as good as one's word biti popolnoma zanesljiv
to be better than one's word napraviti več, kot smo obljubili
to be worse than one's word ne biti mož beseda, snesti besedo
to break one's word prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besede
hard words break no bones oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajo
fine words butter no parsnips lepe besede (še) niso dovolj
word came that... zvedelo se je, da...
to eat one's word snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besede
to give one's word dati (svojo) besedo, obljubiti
to hang on s.o.'s words viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušati
to have a word with imeti kratek razgovor z
to have words with pričkati se, skregati se z; spreti se z
to have the last word imeti zadnjo besedo
he has not a word to throw at a dog figurativno on je prefin, da bi govoril z drugimi
to have no words for ne imeti besed za, ne moči izraziti
to keep one's word držati (svojo) besedo, biti mož beseda
to leave word that... sporočiti, da...
to make no word about ne izgubljati besed o
to proceed from words to blows od besed priti do pretepa
to put in (ali to say) a good word for zastaviti (reči) dobro besedo za
to suit the action to the word od besed takoj preiti na delo
to take s.o. at his word prijeti koga za besedo
I took his word for it nisem dvomil o (verjel sem) njegovi besedi
to retract one's word umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedo
send me word! javi mi, sporoči mi!
to send word of one's arrival obvestiti o svojem prihodu
to waste words tratiti besede, zaman govoriti

work^(*)2 [wə:k]

1. prehodni glagol
delati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati
poetično umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo)
trgovina poslovati, poslovno potovati (po nekem področju)
sleng prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati
matematika izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga)
sleng prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, goniti

to work o.s. to death ubi(ja)ti se z delom, garati
to work o.s. into s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost kake osebe
to work o.s. into a rage pobesneti
to work the bellows goniti meh
to work a farm voditi farmo (kmetijo)
to work a change izvršiti, povzročiti spremembo
to work wonders delati čuda (čudeže)
to work one's will uresničiti svojo voljo
can you work the screw loose? lahko zrahljate vijak?
to work (one's way) through college sam se vzdrževati med študijem
my partner works the Liverpool district moj družabnik potuje (poslovno) na področju Liverpoola
to work a slave to death do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delom
servants are not worked now as they were formerly od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekoč
to work a crane upravljati z žerjavom
to work a coal seam izkoriščati plast premoga
to work a ship upravljati ladjo
to work one's way pot si utreti (napraviti)
these machines are worked by steam te stroje poganja para
it is a good scheme, but can you work it? to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?
this belief has worked much evil to verovanje je povzročilo mnogo zla
the candidate works the district kandidat opravlja volilno kampanjo v okrožju
to work one's passage navtika zaslužiti svoj prevoz z delom
to work one's horses priganjati konje k delu
to work one's social relations in business izkoriščati svoje družabne zveze poslovno

2. neprehodni glagol
delati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati
navtika križariti; besneti, biti razburkan (morje)
figurativno krčevito delati

to work against time delati v tekmi s časom
to work like a dog (ali horse; ali nigger) delati kot črna živina
my stove works well moja peč dobro dela
your method won't work z vašo metodo ne boste uspeli
I tried but it did not work poskušal sem, a ni se mi posrečilo
the poison began to work strup je začel delovati
to work into a crowd vriniti se v množico
to work loose zrahljati se (vijak itd.)
waves work to and fro valovi so razburkani
to work double tides delati podnevi in ponoči
that won't work with me to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni)

world [wə́:ld] samostalnik
svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

all over the world po vsem svetu
in the world na svetu
for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
not for all the world za nobeno ceno
for all the world like natanko, kot
not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
out of the world odmaknjen od sveta
out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
worlds away from zelo oddaljen od
to the world sleng popolnoma
tired to the world sleng na smrt utrujen
on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
a world too big mnogo prevelik
the world of letters učeni svet
world without end od veka do veka
to the world's end do konca sveta
the beginning of the world začetek sveta
animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
man of the world izkušen človek
the lower world podzemlje; pekel
the New World Novi svet, Amerika
the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
Prince of this world figurativno vrag
all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
to be brought into the world zagledati luč sveta
to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
to come into the world priti na svet, roditi se
what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
as the world goes v našem, sedanjem času
to go out of the world umreti
I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
how goes the world with you? kako je kaj z vami?
to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
to make a noise in the world figurativno postati slaven
what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?

worm² [wə:m] prehodni glagol
osvoboditi, očistiti črvov (žival, rastlino)
figurativno premikati, obračati v vijugah
navtika spiralno omotati vrv sidra
figurativno izvleči, izvabiti; prerezati kito (vez) pod pasjim jezikom

to worm o.s. plaziti se kot črv
to worm a secret from (ali out of) s.o. izvabiti tajnost iz koga
to worm one's way (ali o.s.) into s.o.'s confidence vriniti se, vtihotapiti se v zaupanje kake osebe
he wormed his way through the thicket kradoma se je splazil skozi goščavo
neprehodni glagol
iskati črve; vijugati se, viti se, vijugasto se plaziti; zvleči se (v), skrivaj se premikati

worse¹ [wə:s]

1. samostalnik
slabši, hujši; bolj bolan, slabšega zdravja
trgovina slabši, nižji

worse and worse vedno slabši (hujši)
the worse tem stabši
so much the worse toliko slabši
he went worse every day vsak dan je bilo slabše z njim
that only made matters worse to je stvari le poslabšalo
(not) to be the worse for (ne) biti na slabšem (na škodi, trpeti) zaradi
you would be none the worse for a walk sprehod ti ne bi škodil
to be (none) the worse for drink (ne) biti pijan
I like him none the worse for his gruffness zaradi njegove grobosti ga nimam nič manj rad
the worse for wear obrabljen, ponošen

2. prislov
slabše, hujše

he has lost his job and is worse off than ever izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej
they do it worse than before hujše (slabše) počenjajo kot prej
none the worse nič slabše (hujše), nič manj
to grow worse and worse vse bolj se slabšati