Franja

Zadetki iskanja

  • disposition [dispəzíšən] samostalnik (to)
    nagnjenje, razpoloženje, volja; ureditev, razporeditev; čud; razpolaganje, prodaja
    množina pripravljanje; stanje (zdravja)

    at one's disposition na razpolago komu
    to make one's dispositions vse pripraviti
  • dóber good; benevolent; kind (do to)

    v dóbri veri in good faith
    tri dóbre metre a good three metres
    v dobrem in slabem arhaično in weal and woe
    v dobrem razpoloženju in good spirits
    dóbre pol ure a full half-hour
    preveč dobrega too much of a good thing
    dóbra gospodinja a thrifty housewife
    dóbra ura hoje a good hour's walk
    dóbra prodaja a ready sale
    dóber sluh a quick ear
    dóber spomin retentive memory
    dóbra volja good humour, good temper
    dóber vid keen (ali quick) sight
    dóbro znanje fair knowledge
    biti dóber hodec to be a good walker
    ta je pa dobra! that is too much of a good thing!, that's a good one!
    biti dóber v računanju to be good at figures
    reči dóbro besedo za koga to say a good word for someone
    držati s kom v dobrem in slabem to stick to someone through thick and thin
    bodi tako dóber in podaj mi ono sol! be so kind as to (ali be a dear and ali be good enough to) pass me that salt!
    konec dóber vse dobro all's well that ends well
    v vsaki stvari je nekaj dóbrega it's an ill wind that blows nobody good
    dóbro blago se sámo hvali good wine needs no bush
  • dobro2 prislov well

    doslej vse dobro so far, so good
    (že) dobro! all right!, okay!, fine!
    dobro mišljen well-meant, well-intentioned
    dobro vzgojen well-mannered, well-bred
    dobro znan well-known
    dobro, da je... a good thing there's...
    dobro bi bilo, da... it would be a good thing if...
    ni mi dobro I feel unwell, I feel poorly
    dobro govoriti o to speak well of
    dobro mi gre I am getting on well (ali nicely); I am doing well
    z njim se ne bo dobro končalo he will come to no good
    dobro izgledati to have good looks
    dobro spati to have a good night
    dobro se zabavati to have a good time, to enjoy someone
    stvar se obrača na dobro the affair is shaping well (ali things are looking up)
  • dobrodôšel welcome

    dobrodôšel! (pozdrav) welcome!, glad to see you
    dobrodôšel zopet v Ljubljani! welcome back to Ljubljana
    dobrodôšel gost welcome guest
    bilo bi nad vse dobrodôšo... it would be most welcome (ali a most welcome step, innovation)...
  • dolgočásiti to bore; to tire; to weary

    te dolgočasim? am I boring you?
    vse ga dolgočasi everything palls on him, he finds no enjoyment in anything
    silno, na smrt dolgočásiti to bore to distraction, to bore someone stiff
    dolgočásiti se to feel dull, to be bored, to feel bored (ali pogovorno browned-off)
    dolgočasim se I'm getting bored; I am bored
    na smrt se dolgočásiti to be bored to extinction (ali to tears), to die of boredom, to be bored stiff
    z njim se človek ne dolgočasi one cannot feel dull with him, he keeps you alive
  • doslèj till now, up till now; up to now; up to the present; ZDA to date; hitherto; so far; as yet; yet

    doslèj vse dobro so far so good
    kakor doslèj as before, as in the past
    doslèj še nimamo... as yet we have not... (ali do not have...)
  • dražíti2 to raise the price (kaj of something), to make (something) dearer; (na dražbi) to auction, to bid for at an auction

    dražíti se to become dearer, to rise in price
    vse se draží prices are going up all round
  • dúša soul; (duh) spirit; ghost; figurativno mind

    600 dúš (prebivalcev) 600 souls
    dobra dúša a good soul, a good fellow
    pokojna dúša departed soul
    sorodna dúša congenial soul, kindred spirit
    neumrljivost dúše religija immortality of the soul
    rešitev dúše religija salvation of the soul
    preseljevanje dúš transmigration of souls, metempsychosis
    z dúšo in telesom with all one's heart and soul, wholeheartedly
    iz vse dúše, z vso dúšo with all one's heart
    (vseh) vernih dúš dan religija All Souls' Day
    iz globine moje dúše from the depths of my soul
    pri moji dúši! (up)on my soul!, by my soul
    iz (do) dna svoje dúše from (to) the bottom of one's heart
    v globini moje dúše in my heart of hearts
    dúša in srcé česa the life and soul of something
    v dnu svoje dúše in one's innermost soul
    biti eno srce in ena dúša to be of one heart and mind
    on je plemenita dúša he is a generous soul, he is a noble-minded person
    biti komu vdan z dúšo in telesom to be devoted body and soul to someone
    on je prava dúša podjetja he is the very soul of the enterprise
    žive dúše ni bilo tam not a living soul was there
    žive dúše ni na ulici there is not a soul in the street
    on je dobra dúša he is a good old soul
    dúša me boli it grieves me to the very heart
    nekaj imam, nekaj mi leži na dúši something preys upon my mind
    izdihniti dúšo to give up, to yield up the ghost, to draw one's last breath
    sramovati se v dno svoje dúše to be deeply ashamed (of)
    to mi teži dúšo that weighs heavily upon me
    vso svojo dúšo vložiti v delo to put one's whole heart into one's work
    žive dúše ne vidim I do not see a single soul
    žive dúše ni bilo videti there wasn't a soul to be seen
    povedati, kar nam leži na dúši pogovorno to say one's piece
  • earth1 [ə:ɵ] samostalnik
    zemlja; zemljišče; tla; prst, glina, ilovica; kopno; lisičina; ozemljitev

    to come back to earth opustiti sanjarjenje; začeti resno misliti
    to move heaven and earth prizadevati si na vse pretege
    to take earth, to run (ali go) to earth skriti se v lisičino
    to run s.o. to earth ugnati koga v kozji rog; zasledovati do dna
    why on earth? zakaj zaboga?
    down to earth trezno misleč
    to sink into the earth v tla se pogrezniti (od sramu)
    in the face of the earth na zemeljski površini
    no use on earth popolnoma neuporaben, zanič
    while he was on earth za njegovega življenja
  • edíni alone; (the) only; the sole; (en sam) single; unique

    on edíni more to napraviti he alone can do it
    moj edíni cilj my one and only object
    edíni dedič the sole heir
    edína pot (iz tega) the only way (out of it)
    ena edína napaka bi vse pokvarila a single mistake would spoil it all
    imeti en edíni (sam) cilj to have a single aim in view
    moja edína skrb my one and only care
    edíni primerek the only extant specimen
  • effort [éfət] samostalnik
    napor, trud, boj
    tehnično moč, napetost
    pogovorno dosežek, uspeh

    to make efforts napeti vse moči
    pogovorno a fine effort dober uspeh
    with an effort naporno
  • egg1 [eg] samostalnik
    jajce
    sleng letalska bomba
    ameriško, sleng neotesanec, fant, dečko

    in the egg v zarodku
    sleng a bad egg pokvarjenec
    sleng a good egg dober dečko
    like a Curate's egg samo deloma dober, v splošnem pa slab
    to have (ali put) all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
    to teach one's grandmother to suck eggs pišče več od koklje ve
    sleng goose egg ničla, nič
    to crush in the egg v kali zatreti
    as full as an egg do vrha poln
    to get eggs for one's money preveč plačati
    to lay eggs nesti jajca
    vojska sl polagati mine
    as sure as eggs is eggs popolnoma gotovo
    to tread upon eggs hoditi zelo oprezno
    hard-boiled egg v trdo kuhano jajce
    soft-boiled egg v mehko kuhano jajce
    poached egg skrknjeno jajce
    wind (ali addle) egg gnilo jajce
    white of egg beljak
    yolk of egg rumenjak
    fried eggs pečena jajca "na oko"
    scrambled eggs cvrtje
  • else2 [els] pridevnik
    drugi

    somebody else nekdo drugi
    anybody else kdorkoli drugi
    nobody else nihče drugi
    everybody else vsak drugi
    something else nekaj drugega
    anything else še kaj
    not anything, nothing else nič drugega
    everything else vse drugo
    someone else nekdo drugi
    anybody else (ali anyone) kdorkoli še
    nobody else's nikogar drugega
  • end2 [end]

    1. prehodni glagol (in, with s)
    končati, zaključiti; uničiti, ubiti, pokončati

    2. neprehodni glagol
    končati se, prenehati; umreti

    all's well that ends well konec dober, vse dobro
    to end in smoke izpuhteti, končati se brez haska, propasti
    to end by doing končno kaj storiti
    to end in nothing ➞ to end in smoke
    to end by saying končno povedati
    to end up (ali off) končati, zaključiti
  • evening1 [í:vniŋ] samostalnik
    večer

    this evening drevi
    last evening sinoči
    the evening crowns the day konec dober, vse dobro
    to make an evening of it preživeti večer v zabavi, krokati
    yesterday evening sinoči
  • exertion [igzə́:šən] samostalnik
    trud, napor; napetost; uporaba

    to use every exertion napeti vse sile
  • eye1 [ai] samostalnik
    oko; vid; pogled; vidik; popek; ušesce (npr. šivanke); zankica; luknja (v kruhu, siru)
    figurativno namera; blesk diamanta; središče
    ameriško, sleng vohun

    it's all my eye vse to je neumnost
    the apple of one's eye nad vse drag
    black eye modrica, ameriško poraz
    by the eye na oko, po videzu
    to cast sheep's eyes at s.o. zaljubljeno koga gledati
    to clap an eye at s.o. zagledati koga
    to catch the eyes of s.o. s pogledom koga opozoriti
    to close one's eyes to s.th. zapirati oči pred čim
    to come to the eye of s.o. pojaviti se pred kom
    to cry one's eyes out izjokati si oči
    pogovorno to do in the eye oslepariti, ukaniti
    easy on the eye čeden, prijeten
    to feast one's eyes z užitkom gtedati
    to give an eye to pogledati, popaziti
    if you had half an eye ko bi ne bil čisto slep in gluh
    to have eyes at the back of one's head imeti povsod oči, biti bister
    to have in one's eye opazovati
    to have an eye to s.th. paziti na kaj
    to have an eye to the main chance urediti sebi v prid
    in the eyes of vpričo
    to keep an eye on, to keep a close (ali steady, strict) eye on budno opazovati
    to keep one's eyes skinned (ali open) budno paziti
    to keep one's weather eye open oprezovati, budno paziti
    to make eyes at s.o. spogledovati se s kom
    to make s.o. open his eyes hudo koga presenetiti
    mind your eye bodi previden
    my eye! presneto!
    in the eye of the law po zakonu
    with the naked eyes prostim očesom
    quick eye oster vid, dar opazovanja
    vojska eyes right! (left!, front!) desno (levo, naravnost) glej!
    sleng in a pig's eye nikdar
    right in the eye of naravnost proti
    do you see any green in my eye? mar res misliš, da sem tako neumen, da bi ti verjel?
    to see with half an eye takoj opaziti
    to see eye to eye with s.o. popolnoma se strinjati
    to set (ali lay) eyes on s.th. zagledati kaj
    a sight for sore eyes nepričakovano veselje
    to turn a blind eye prizanašati
    up to one's eyes prek ušes
    it strikes the eye pade v oči
    to throw dust in the eyes of s.o. vreči komu pesek v oči, slepiti ga
    with an eye to zaradi
    in the eyes of the world po javnem mnenju
    in the twinkling of an eye kot bi trenil
  • far2 [fa:] prislov
    daleč; zelo, znatno; davno

    as far as in l8th century že v osemnajstem stoletju
    to carry it (ali go) too far iti prek meje, preveč si upati, pretiravati
    far from it ravno nasprotno, niti malo ne
    far gone v nevarnosti, v visoki stopnji
    so far doslej
    to go far in life visoko se povzpeti
    as far as prav do; v koliko
    so far so good doslej je vse v redu
    in so far as v koliko
    far be it from me še na misel mi ne pride
    far and near povsod
    far and wide daleč po svetu
    far and away brez dvoma, vsekakor
    few and far between redkokdaj
    far into the night pozno v noč
    far up visoko zgoraj
  • fat2 [fæt] samostalnik
    maščoba, tolšča, mast; maža, mazilo; najboljši del
    gledališče važna vloga v igri

    all the fat is in the fire vse je pokvarjeno, ogenj je na strehi
    a bit of fat nepričakovana sreča, prijetno in donosno delo
    to live on the fat of the land razkošno živeti, vse si privoščiti
    fat cat človek, ki daje denar za politične spletke
    fat fryer človek, ki dobiva denar za politične spletke
  • finésa fineness; exquisiteness

    finésa njenih potez the delicate lines of her features
    poznati vse jezikovne finése to know all the niceties (ali finer points) of the language