disposition [dispəzíšən] samostalnik (to)
nagnjenje, razpoloženje, volja; ureditev, razporeditev; čud; razpolaganje, prodaja
množina pripravljanje; stanje (zdravja)
at one's disposition na razpolago komu
to make one's dispositions vse pripraviti
Zadetki iskanja
- dóber good; benevolent; kind (do to)
v dóbri veri in good faith
tri dóbre metre a good three metres
v dobrem in slabem arhaično in weal and woe
v dobrem razpoloženju in good spirits
dóbre pol ure a full half-hour
preveč dobrega too much of a good thing
dóbra gospodinja a thrifty housewife
dóbra ura hoje a good hour's walk
dóbra prodaja a ready sale
dóber sluh a quick ear
dóber spomin retentive memory
dóbra volja good humour, good temper
dóber vid keen (ali quick) sight
dóbro znanje fair knowledge
biti dóber hodec to be a good walker
ta je pa dobra! that is too much of a good thing!, that's a good one!
biti dóber v računanju to be good at figures
reči dóbro besedo za koga to say a good word for someone
držati s kom v dobrem in slabem to stick to someone through thick and thin
bodi tako dóber in podaj mi ono sol! be so kind as to (ali be a dear and ali be good enough to) pass me that salt!
konec dóber vse dobro all's well that ends well
v vsaki stvari je nekaj dóbrega it's an ill wind that blows nobody good
dóbro blago se sámo hvali good wine needs no bush - dobro2 prislov well
doslej vse dobro so far, so good
(že) dobro! all right!, okay!, fine!
dobro mišljen well-meant, well-intentioned
dobro vzgojen well-mannered, well-bred
dobro znan well-known
dobro, da je... a good thing there's...
dobro bi bilo, da... it would be a good thing if...
ni mi dobro I feel unwell, I feel poorly
dobro govoriti o to speak well of
dobro mi gre I am getting on well (ali nicely); I am doing well
z njim se ne bo dobro končalo he will come to no good
dobro izgledati to have good looks
dobro spati to have a good night
dobro se zabavati to have a good time, to enjoy someone
stvar se obrača na dobro the affair is shaping well (ali things are looking up) - dobrodôšel welcome
dobrodôšel! (pozdrav) welcome!, glad to see you
dobrodôšel zopet v Ljubljani! welcome back to Ljubljana
dobrodôšel gost welcome guest
bilo bi nad vse dobrodôšo... it would be most welcome (ali a most welcome step, innovation)... - dolgočásiti to bore; to tire; to weary
te dolgočasim? am I boring you?
vse ga dolgočasi everything palls on him, he finds no enjoyment in anything
silno, na smrt dolgočásiti to bore to distraction, to bore someone stiff
dolgočásiti se to feel dull, to be bored, to feel bored (ali pogovorno browned-off)
dolgočasim se I'm getting bored; I am bored
na smrt se dolgočásiti to be bored to extinction (ali to tears), to die of boredom, to be bored stiff
z njim se človek ne dolgočasi one cannot feel dull with him, he keeps you alive - doslèj till now, up till now; up to now; up to the present; ZDA to date; hitherto; so far; as yet; yet
doslèj vse dobro so far so good
kakor doslèj as before, as in the past
doslèj še nimamo... as yet we have not... (ali do not have...) - dražíti2 to raise the price (kaj of something), to make (something) dearer; (na dražbi) to auction, to bid for at an auction
dražíti se to become dearer, to rise in price
vse se draží prices are going up all round - dúša soul; (duh) spirit; ghost; figurativno mind
600 dúš (prebivalcev) 600 souls
dobra dúša a good soul, a good fellow
pokojna dúša departed soul
sorodna dúša congenial soul, kindred spirit
neumrljivost dúše religija immortality of the soul
rešitev dúše religija salvation of the soul
preseljevanje dúš transmigration of souls, metempsychosis
z dúšo in telesom with all one's heart and soul, wholeheartedly
iz vse dúše, z vso dúšo with all one's heart
(vseh) vernih dúš dan religija All Souls' Day
iz globine moje dúše from the depths of my soul
pri moji dúši! (up)on my soul!, by my soul
iz (do) dna svoje dúše from (to) the bottom of one's heart
v globini moje dúše in my heart of hearts
dúša in srcé česa the life and soul of something
v dnu svoje dúše in one's innermost soul
biti eno srce in ena dúša to be of one heart and mind
on je plemenita dúša he is a generous soul, he is a noble-minded person
biti komu vdan z dúšo in telesom to be devoted body and soul to someone
on je prava dúša podjetja he is the very soul of the enterprise
žive dúše ni bilo tam not a living soul was there
žive dúše ni na ulici there is not a soul in the street
on je dobra dúša he is a good old soul
dúša me boli it grieves me to the very heart
nekaj imam, nekaj mi leži na dúši something preys upon my mind
izdihniti dúšo to give up, to yield up the ghost, to draw one's last breath
sramovati se v dno svoje dúše to be deeply ashamed (of)
to mi teži dúšo that weighs heavily upon me
vso svojo dúšo vložiti v delo to put one's whole heart into one's work
žive dúše ne vidim I do not see a single soul
žive dúše ni bilo videti there wasn't a soul to be seen
povedati, kar nam leži na dúši pogovorno to say one's piece - earth1 [ə:ɵ] samostalnik
zemlja; zemljišče; tla; prst, glina, ilovica; kopno; lisičina; ozemljitev
to come back to earth opustiti sanjarjenje; začeti resno misliti
to move heaven and earth prizadevati si na vse pretege
to take earth, to run (ali go) to earth skriti se v lisičino
to run s.o. to earth ugnati koga v kozji rog; zasledovati do dna
why on earth? zakaj zaboga?
down to earth trezno misleč
to sink into the earth v tla se pogrezniti (od sramu)
in the face of the earth na zemeljski površini
no use on earth popolnoma neuporaben, zanič
while he was on earth za njegovega življenja - edíni alone; (the) only; the sole; (en sam) single; unique
on edíni more to napraviti he alone can do it
moj edíni cilj my one and only object
edíni dedič the sole heir
edína pot (iz tega) the only way (out of it)
ena edína napaka bi vse pokvarila a single mistake would spoil it all
imeti en edíni (sam) cilj to have a single aim in view
moja edína skrb my one and only care
edíni primerek the only extant specimen - effort [éfət] samostalnik
napor, trud, boj
tehnično moč, napetost
pogovorno dosežek, uspeh
to make efforts napeti vse moči
pogovorno a fine effort dober uspeh
with an effort naporno - egg1 [eg] samostalnik
jajce
sleng letalska bomba
ameriško, sleng neotesanec, fant, dečko
in the egg v zarodku
sleng a bad egg pokvarjenec
sleng a good egg dober dečko
like a Curate's egg samo deloma dober, v splošnem pa slab
to have (ali put) all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
to teach one's grandmother to suck eggs pišče več od koklje ve
sleng goose egg ničla, nič
to crush in the egg v kali zatreti
as full as an egg do vrha poln
to get eggs for one's money preveč plačati
to lay eggs nesti jajca
vojska sl polagati mine
as sure as eggs is eggs popolnoma gotovo
to tread upon eggs hoditi zelo oprezno
hard-boiled egg v trdo kuhano jajce
soft-boiled egg v mehko kuhano jajce
poached egg skrknjeno jajce
wind (ali addle) egg gnilo jajce
white of egg beljak
yolk of egg rumenjak
fried eggs pečena jajca "na oko"
scrambled eggs cvrtje - else2 [els] pridevnik
drugi
somebody else nekdo drugi
anybody else kdorkoli drugi
nobody else nihče drugi
everybody else vsak drugi
something else nekaj drugega
anything else še kaj
not anything, nothing else nič drugega
everything else vse drugo
someone else nekdo drugi
anybody else (ali anyone) kdorkoli še
nobody else's nikogar drugega - end2 [end]
1. prehodni glagol (in, with s)
končati, zaključiti; uničiti, ubiti, pokončati
2. neprehodni glagol
končati se, prenehati; umreti
all's well that ends well konec dober, vse dobro
to end in smoke izpuhteti, končati se brez haska, propasti
to end by doing končno kaj storiti
to end in nothing ➞ to end in smoke
to end by saying končno povedati
to end up (ali off) končati, zaključiti - evening1 [í:vniŋ] samostalnik
večer
this evening drevi
last evening sinoči
the evening crowns the day konec dober, vse dobro
to make an evening of it preživeti večer v zabavi, krokati
yesterday evening sinoči - exertion [igzə́:šən] samostalnik
trud, napor; napetost; uporaba
to use every exertion napeti vse sile - eye1 [ai] samostalnik
oko; vid; pogled; vidik; popek; ušesce (npr. šivanke); zankica; luknja (v kruhu, siru)
figurativno namera; blesk diamanta; središče
ameriško, sleng vohun
it's all my eye vse to je neumnost
the apple of one's eye nad vse drag
black eye modrica, ameriško poraz
by the eye na oko, po videzu
to cast sheep's eyes at s.o. zaljubljeno koga gledati
to clap an eye at s.o. zagledati koga
to catch the eyes of s.o. s pogledom koga opozoriti
to close one's eyes to s.th. zapirati oči pred čim
to come to the eye of s.o. pojaviti se pred kom
to cry one's eyes out izjokati si oči
pogovorno to do in the eye oslepariti, ukaniti
easy on the eye čeden, prijeten
to feast one's eyes z užitkom gtedati
to give an eye to pogledati, popaziti
if you had half an eye ko bi ne bil čisto slep in gluh
to have eyes at the back of one's head imeti povsod oči, biti bister
to have in one's eye opazovati
to have an eye to s.th. paziti na kaj
to have an eye to the main chance urediti sebi v prid
in the eyes of vpričo
to keep an eye on, to keep a close (ali steady, strict) eye on budno opazovati
to keep one's eyes skinned (ali open) budno paziti
to keep one's weather eye open oprezovati, budno paziti
to make eyes at s.o. spogledovati se s kom
to make s.o. open his eyes hudo koga presenetiti
mind your eye bodi previden
my eye! presneto!
in the eye of the law po zakonu
with the naked eyes prostim očesom
quick eye oster vid, dar opazovanja
vojska eyes right! (left!, front!) desno (levo, naravnost) glej!
sleng in a pig's eye nikdar
right in the eye of naravnost proti
do you see any green in my eye? mar res misliš, da sem tako neumen, da bi ti verjel?
to see with half an eye takoj opaziti
to see eye to eye with s.o. popolnoma se strinjati
to set (ali lay) eyes on s.th. zagledati kaj
a sight for sore eyes nepričakovano veselje
to turn a blind eye prizanašati
up to one's eyes prek ušes
it strikes the eye pade v oči
to throw dust in the eyes of s.o. vreči komu pesek v oči, slepiti ga
with an eye to zaradi
in the eyes of the world po javnem mnenju
in the twinkling of an eye kot bi trenil - far2 [fa:] prislov
daleč; zelo, znatno; davno
as far as in l8th century že v osemnajstem stoletju
to carry it (ali go) too far iti prek meje, preveč si upati, pretiravati
far from it ravno nasprotno, niti malo ne
far gone v nevarnosti, v visoki stopnji
so far doslej
to go far in life visoko se povzpeti
as far as prav do; v koliko
so far so good doslej je vse v redu
in so far as v koliko
far be it from me še na misel mi ne pride
far and near povsod
far and wide daleč po svetu
far and away brez dvoma, vsekakor
few and far between redkokdaj
far into the night pozno v noč
far up visoko zgoraj - fat2 [fæt] samostalnik
maščoba, tolšča, mast; maža, mazilo; najboljši del
gledališče važna vloga v igri
all the fat is in the fire vse je pokvarjeno, ogenj je na strehi
a bit of fat nepričakovana sreča, prijetno in donosno delo
to live on the fat of the land razkošno živeti, vse si privoščiti
fat cat človek, ki daje denar za politične spletke
fat fryer človek, ki dobiva denar za politične spletke - finésa fineness; exquisiteness
finésa njenih potez the delicate lines of her features
poznati vse jezikovne finése to know all the niceties (ali finer points) of the language