Franja

Zadetki iskanja

  • tight [táit]

    1. pridevnik
    tesen; ozek, tesno se oprijemajoč (obleka); neprepusten (za vodo, zrak); močan; čvrsto nategnjen, napet (vrv); stisnjen, nabito poln; zgoščen, kompakten
    figurativno nepremičen
    figurativno zožen, utesnjen; komaj zadosten, pičel (o denarju); kočljiv
    pogovorno skop(uški), stiskaški
    sleng pijan, nadelan

    as tight as an owl figurativno pijan ko mavra
    tight shoes tesni, ozki čevlji
    a tight squeeze gosta gneča
    a tight lass zastarelo čedno, stasito dekle
    money is tight za denar je trda
    to be in a tight corner (place, spot) biti v škripcih
    to get out of a tight hole izvleči se iz škripcev
    my bag is tight moja torba je nabito polna
    to keep a tight rein (hand) on s.o. držati koga čvrsto na vajetih
    to keep a tight hand on the reins pritegniti vajeti
    he needs a tight hand over him zanj je potrebna trda roka
    to draw tight nategniti, napeti, zategniti

    2. prislov
    tesnó, močnó, čvrsto; pičlo

    to sit tight figurativno čvrsto, uporno vztrajati pri svojih pravicah (mišljenju, stališču), ne popuščati
  • trón (prestol) throne

    brez tróna throneless
    posaditi, postaviti na trón koga to seat on a throne, to enthrone, to throne someone
    sedeti na trónu to sit on a (oziroma the) throne
    slediti na trónu to succeed to the throne
    zasesti trón to mount the throne, to come to the throne
  • túrški Turkish

    túrški jezik Turkish, the Turkish language
    túrško cesarstvo the Turkish empire
    túrška kopel Turkish bath
    túrški méd Turkish delight
    túrški tobak Turkish tobacco
    po túrško sedeti to sit crosslegged
  • tvégati to risk, to run a risk (ali risks), to run the risk of, to take risks; to venture, to hazard, (žargon) to chance it, to chance one's luck; figurativno to take a leap in the dark

    nič ne tvégati to take no risks, to take no chances
    tvégati skok to chance (ali to risk) a jump, to risk jumping
    tvégati svoje življenje to risk one's life
    rad tvegam 50 SIT I am willing to risk 50 tolars
    močno tvegaš, da izgubiš vse you are running a great risk of losing everthing
    ko je to storil, je tvegal svoje življenje in doing that he took his life in his hands
    kdor nič ne tvega, nič nima nothing venture, nothing win
  • up3 [ʌp] prislov

    1.
    gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

    up from the grounds figurativno od temeljev
    up till now doslej
    from my youth up od moje mladosti naprej
    up with the Democrates! živeli demokrati!
    hands up! roke kvišku!
    you can sail up as far as Sisak lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor
    he looked for it up and down po vseh kotih in oglih je iskal to
    this tradition can be traced up to the Reformation ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije

    2.
    bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo)
    figurativno više, na višjo stopnjo

    up and up više in više, vedno više
    come up! pridi bliže!
    speak up! govori(te) glasneje!
    he came up and asked me the way približal se mi je in me vprašal
    to move up in the world povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)
    I think of running up North mislim napraviti majhno turo na sever

    3.
    v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

    to grow up (od)rasti
    hurry up! pohiti!, brž!
    the nation is up in arms narod se je uprl z orožjem
    my blood was up kri mi je zavrela
    the cider is up very much jabolčnik se zelo peni
    shares (prices) are up delnice (cene) se dvigajo

    4.
    popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

    to burn up zgoreti
    to eat up all the cherries pojesti vse češnje
    to drink up izpiti, popiti
    to follow up a success do kraja izkoristiti uspeh
    to bind up skupaj povezati
    to lock up the house zakleniti vsa hišna vrata
    to tear up a piece of paper raztrgati kos papirja na koščke
    the street was up ulica je bila popolnoma razkopana

    5.
    zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

    high up in the air visoko v zraku
    I live two storeys up stanujem v 2. nadstropju
    to be early up biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati
    the Prime Minister is up ministrski predsednik govori, ima besedo
    to stand up stati pokonci
    to sit up sedeti v postelji

    6.
    v mestu, na univerzi, v šoli

    up in London v Londonu
    up to town v London
    up for a week teden dni v mestu (v Londonu)
    the undergraduates come up next week študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden
    to stay up for the vacation ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice

    7. up to
    a) (vse) do; proti, prek

    up to now doslej
    I had mud up to the knees blato mi je segalo do kolen
    he was all right up to yesterday bil je čisto zdrav do včeraj
    to be up to date biti sodoben (moderen, v koraku s časom)
    I'll give up to 1000 dinars for it plačal bom do 1000 din za to
    b) na ravni, na nivoju, ustrezno

    up to the door (ali knocker) sleng izvrstno, prima
    up to par figurativno "na višini"
    not up to expectations neustrezno pričakovanjem
    not yet up to the ropes figurativno še neuveden, ki se še ne spozna
    up to sample po (ustrezno) vzorcu
    his book is not up to much njegova knjiga ni kaj prida vredna
    to live up to one's income živeti ustrezno svojim dohodkom
    your work is not up to your usual standard tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš
    to be up to s.th. nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj
    what are you up to? kaj nameravaš?
    it is up to you (to decide) vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev
    to be up to a thing or two figurativno biti prebrisan
    to feel up to s.th. čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj
    to get up to s.o. držati korak s kom
    to be up to the mark figurativno biti na višini
    to be up to snuff sleng biti zvit (premeten, izkušen)
    I am up to your little game dobro vem, kaj spletkariš
    what has he been up to? kakšno neumnost je spet napravil?
    you have been up to some trick again! si že spet naredil kakšno budalost!
    I am not up to travelling nisem sposoben za potovanje
    it is up to you to prove it vi morate to dokazati

    8.
    pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

    I was up to A. A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor)

    9.

    up with na isti višini z, v isti oddaljenosti z
    to come up with s.o. dohiteti koga
    to keep up with držati korak s
    up with you! vstani!, pridi gor!
    up against proti
    up into gori v, gor
    up on više (od, kot)
    up till vse do
  • upright [ʌ́prait]

    1. samostalnik
    navpičen (pokončen) položaj; podboj, podpornik
    množina, šport vrata, gol; pianino

    out of upright nenavpičen
    upright of a tent šotorska palica

    2. pridevnik
    pokončen, navpičen, vertikalen; ki se drži pokonci
    figurativno pošten, iskren

    upright conduct korektno obnašanje
    upright piano pianino
    to sit upright pokonci sedeti

    3. prislov
    pokonci, pokončno, navpično, vertikalno

    bolt upright raven kot sveča
  • veléti to order, to command, to tell; arhaično to bid

    storili bomo, kar nam bodo veleli we will do what they tell us
    velel mi je, naj sedem he told me to take a seat (ali to sit down)
    velel sem mu, naj gre I told him to go
  • volcano množina volcanos, volcanoes [vɔlkéinou] samostalnik
    geologija vulkan, ognjenik
    figurativno sod smodnika

    active (dormant, extinct, submarine) volcano delujoč (speč, ugasel, podmorski) vulkan
    to sit on the top of a volcano figurativno sedeti na sodu smodnika
  • vólk zoologija wolf, pl wolves

    morski vólk (riba) wolf fish, (star mornar) old sea-dog, (figurativno) old salt, an old weather-beaten tar; medicina (odrgnjena koža) gall, excoriation; (igrača, vrtavka) top
    vólk v ovčji koži wolf in sheep's clothing
    lovec na vólkove wolf hunter
    krdelo vólkov wolf pack
    lačen sem kot vólk I am ravenous
    biti lačen kot vólk to be as hungry as a wolf
    iti na lov na vólkove, loviti vólkove to go wolf hunting
    nasititi vólka in ohraniti kozo (figurativno) to run with the hare and hunt with the hounds
    ne more biti vólk sit in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
    ali vólk lahko spremeni svojo naravo? can the leopard change his spots?
    z vólkovi je treba tuliti (figurativno) one must do in Rome as the Romans do
  • vrát neck; (grlo) throat

    trd vrát stiff neck
    labodji vrát swan's neck
    na vrát na nos helter-skelter, head over heels, headlong; precipitately
    do vrátu v težavah up to the eyes (ali ears) in difficulties
    do vrátu v delu up to the elbows in work
    biti do vrátu v vodi to be up to the ears in water
    biti do vrátu sit česa to be fed up to the back teeth with something
    vrát me boli I have a sore throat
    imeti koga na vrátu (figurativno) to have someone on one's back
    imeti veliko družino na vrátu to be encumbered with a large family
    držati koga za vrát to hold someone by the throat
    pasti komu okoli vrátu to fall on someone's neck, to embrace someone
    prerezati komu vrát to cut someone's throat
    razbiti vrát steklenice to break the neck of a bottle
    stegovati vrát to stretch (ali to crane) one's neck (za, po at, for)
    tičati do vrátú v dolgovih to be up to one's eyes (ali ears) in debt
    vreči se komu okoli vrátú to throw one's arms round someone's neck
    zaviti komu vrát to wring someone's neck, to tread on someone's neck
    zgrabiti koga za vrát to grab someone by the throat, to take someone by the neck
    zlomiti komu vrát to break someone's neck
    zlomiti si vrát to break one's neck
    zmagati za dolžino vrátú (pri konjskih dirkah) to win by a neck
  • vrédnost value; worth; price

    brez vrédnosti valueless, worthless, of no worth
    vrédnost dela value of labour
    v vrédnosti od... to the value of..., worth...
    nekaj brez vrédnosti (figurativno) a dead loss
    kalorična vrédnost calorific value
    komercialna vrédnost commercial value
    maksimalna vrédnost maximum value
    stalna vrédnost fixed value
    zamenjalna vrédnost exchange value
    vrédnost po računu value according to the account
    nominalna vrédnost face value
    vrédnost 1.000.000 SIT a million tolars' worth
    prijava vrédnosti declaration of value
    diamant zelo velike vrédnosti a very valuable diamond
    ocenjevalec vrédnosti valuer
    vzorec brez vrédnosti sample of no value
    znamke v vrédnosti 50.000 SIT fifty thousand tolars' worth of stamps
    to nima nobene vrédnosti there is no price for it
    izvleči polno vrédnost iz... to get full value out of...
    pasti v vrédnosti to depreciate
    podcenjevati (precenjevati) vrédnost česa to undervalue (to overvalue) something
    prekositi v vrédnosti to outvalue
    pripisovati preveliko vrédnost čemu to set too much value upon something
    polagati veliko vrédnost na... to make much of..., to care much about..., to set great store by...
  • vŕsta row (hiš of houses); line; rank; vojska file; turn; series; kind, sort; set; type; genus, species; variety; quality

    dolga vŕsta long row
    v vŕsti in a row, in a line
    v vŕstah in rows
    sprednja (zadnja) vŕsta front (back) line
    v sprednjih vŕstah in the front ranks
    v nepretrgani vŕsti in straight succession
    po vŕsti in turn, by turns; in rows; (po eden) one at a time, successively
    naslovna vŕsta headline
    vŕsta sedežev row of seats
    vŕsta topolov row of poplars
    kdo je na vŕsti? whose turn is it?
    jaz sem na vŕsti it is my turn
    počakati moraš, da prideš na vŕsto! you must await (ali pogovorno wait) your turn!
    prideš kmalu na vŕsto your turn will soon come
    ne (se) držati vŕste pri čakanju (preskočiti vŕsto) to jump a queue
    čakati v vŕsti (za kaj) to queue (for something)
    sedeti v prvi vŕsti to sit in the front row
    brati med vŕstami to read between the lines
    brali smo po vŕsti (eden za drugim) we took it in turns to read
    korakati v vŕsti to march in file
    razredčiti vŕste to thin out the rows
    postaviti v vŕsto to put (ali to set) in a row; to rank, to file, to draw up
    postaviti se v vŕsto (štartno črto pred tekom) to toe the line
    imeli smo vŕsto deževnih dni we (have) had a succession of rainy days
    imamo tri vŕste vina we have three sorts of wine
  • vsák -a, -o every; (posamezen) each

    vsák, -a, -o dan every day, daily
    vsák, -a, -o tretji dan every three days
    vsák, -a, -o teden every week, weekly
    vsák, -a, -o od dveh (obeh) either
    vsák, -a, -o posamezen each and every one
    vsák, -a, -o čas any time
    vsák, -a, -o učenec every pupil
    vsák, -a, -o učenec tega razreda each pupil of this class
    na vsák, -a, -o način at any rate
    vsakih 20 korakov every twenty paces
    ob vsák, -a, -oem vremenu in all weathers
    vsák, -a, -o posebej, vsák, -a, -o ločeno separately
    vsák, -a, -oemu svoje! to every man his due!, to each his own!
    vsák, -a, -o po svoje each (one) in his own way
    imava vsák, -a, -o svoje mnenje we have each our own opinion
    vsák, -a, -o je dobil 5 SIT they got 5 tolars each
    poznam vsák, -a, -oega učenca tega razreda I know every pupil in this class
    vsák, -a, -o učenec mora to vedeti, znati every pupil must know this
    lahko prideš ob vsák, -a, -oem času you can come at any time
  • vsôta sum (denarja of money); (znesek) amount; (seštevek) addition

    globalna vsôta lump sum
    skupna vsôta total, sum total
    lepa, okrogla vsôta denarja a lot of money, a tidy sum (of money), a fair amount, a round sum
    precejšnja, znatna vsôta denarja a considerable sum of money
    dobiti kaj za skromno vsôto 100 SIT to get something for the nice little sum of 100 tolars
    dolžan je velikanske vsôte he owes huge sums
  • vzravnáti to set up, to set upright; to erect

    vzravnáti se to get up, to rise; to sit up; to draw oneself up
  • way1 [wéi] samostalnik
    pot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer
    navtika kurz

    way in vhod
    way out izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figurativno priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; pogovorno okolica, stran; figurativno pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; navtika, množina grede za spuščanje ladje v vodo, sanke
    a long (ali a great) way off (ali from here) daleč stran od tu
    any way vsekakor, v vsakem primeru
    by way of na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradi
    by the way mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajno
    by way of compliment kot kompliment
    in a way nekako, na neki način, ne popolnoma
    in every way v vsakem pogledu (oziru)
    in many ways v mnogih ozirih (pogledih)
    in more ways than one v več kot enem oziru (pogledu)
    in a polite (friendly) way vljudno (prijazno)
    in a small way skromno, brez pretenzij, ponižno
    not by a long way še dolgo ne
    in some (ali several) ways v marsikakem pogledu (oziru)
    one way or another tako ali tako, kakorkoli, nekako
    over the way na drugi strani (poti), čez cesto
    on one's way to na poti k
    no way nikakor ne
    some way or other na ta ali na oni način
    the other way round v obratni smeri, narobe, (ravno) obratno
    under way navtika na poti, na vožnji
    well on one's way v polnem teku
    ways and means pot in način (zlasti kako priti do denarja)
    Ways and Means parlamentarna budžetna komisija
    the way of the world tok, način življenja, ukoreninjen običaj
    the way of the cross religija križev pot
    no way inferior nikakor ne slabši, neznatnejši
    the good old ways dobri, stari običaji
    high way glavna cesta, državna cesta; figurativno običajni način delovanja
    Milky Way rimska cesta (na nebu)
    lion in the way zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)
    permanent way železnica tir, tračnice
    permanent-way man železnica progovni delavec
    nothing out of the way nič posebnega (nenavadnega, izrednega)
    somewhere London way nekje v okolici Londona
    right of way pravica prehoda (čez tuje zemljišče)
    this way please! semkaj, za menoj, prosim!
    this is not in my way to ni moja stroka, s tem se ne bavim
    to ask the (ali one's) way vprašati za pot
    to be in a bad way biti v slabem položaju
    to be in the family way biti noseča, pričakovati otroka
    to be by way of being angry skoraj pobesneti
    to be in s.o.'s way biti komu napoti, motiti koga
    to be under way biti na poti
    the conference was already under way konferenca je bila že v teku
    to be on the way biti na poti, približevati se
    to be in a way pogovorno biti vznemirjen, razburjen
    it is not his way to ni njegova navada
    the furthest way about is the nearest way home najkrajša pot ni vedno najhitrejša
    to clear the way umakniti se s poti, dati prost prehod
    to come by way of Paris priti prek Pariza
    to come (ali to fall) in s.o.'s way srečati koga, naleteti na koga
    to gather way povečati hitrost
    to find one's way znajti se
    to get in the way biti napoti, zapreti pot, ovirati
    to get in the way of s.th. razumeti kaj
    to get out of the way iti s poti, umakniti se (s poti)
    to give way umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustiti
    to force one's way izsiliti, utreti si pot
    to go a long way iti daleč
    to go one's way oditi, iti po svoji poti
    to go (ali to take) one's own way iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugih
    to go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figurativno umreti
    to have it both ways po potrebi si izbrati
    you can't have it both ways ne moreš imeti obojega; figurativno ne more biti volk sit in koza cela
    to have one's own way delati po svoji glavi; doseči to, kar želimo
    if I had my (own) way če bi šlo po mojem
    to live in a great (small) way razkošno (skromno) živeti
    to look the other way stran gledati
    to look s.o.'s way gledati proti komu
    to lose way izgubiti, zmanjšati hitrost
    to lose one's way zaiti, izgubiti se
    to make way napredovati; figurativno prodreti, uspeti
    to make one's own way iti po svoji poti, oditi
    to make the best of one's way iti čim hitreje, pohiteti
    to pave the way for utreti pot za
    to put o.s. out of the way truditi se, da(ja)ti si truda
    to put s.o. out of the way spraviti koga s poti, tajno ubiti koga
    to see a way out videti pot (izhod, neko možnost)
    to stand in the way of s.o. ovirati koga, zastaviti komu pot
    to twist one's way through zvijati se (kot kača) skozi
    to work one's way študirati, preživljati se z delom
    where there's a will there's a way hoteti je moči
  • will*1 [wil, wəl]
    nedoločnik in velelnik manjkata
    1. in 3. os. ednina will
    2. os. ednina (you) will
    zastarelo (thou) wilt
    množina will
    preteklik would [wud, wəd]
    2. os. preteklik, zastarelo (thou) wouldst
    pretekli deležnik wold [wóuld] would

    I. pomožni (s sledečim nedoločnikom brez to)

    1. (za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. ednine in množine, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. ednine in množine)

    he will see very soon bo kmalu videl
    I will not come back ne bo me (več) nazaj

    2.
    hoteti, biti voljan ali pripravljen:

    will (would) you pass me the bread, please mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?
    the wound will not heal rana se noče (ne mara) zaceliti
    boys will be boys dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti

    3.
    (v pogojnih stavkih):

    he would do it if he could on bi to naredil, ko bi mogel

    4.
    biti navajen, imeti navado:

    he will sit here for hours ima navado ure in ure tu presedeti
    she would take a short walk every day imela je navado iti vsak dan na kratek sprehod
    it would appear kazno je

    II. neprehodni glagol & prehodni glagol
    hoteti, želeti:

    what will you? kaj hočeš (želiš)?
    as you will kakor hočeš
    I would it were otherwise! hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!
    (I) would I were a bird! hotel bi biti ptica!
    I will to God! bog daj!
    I could not do it even if I would ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotel
  • wish1 [wiš] samostalnik
    želja; voščilo; volja, težnja, hrepenenje, koprnenje, sla (for po, za)
    predmet želja, želeni predmet

    wishes množina (dobre) želje, pozdravi
    good, best wishes dobre, najboljše želje (voščila)
    according to my wishes po mojih željah
    to have one's wish videti svojo željo uresničeno
    he has had his wish dobil je, kar je želel
    if wishes were horses beggars might ride figurativno od dobrih želja še nihče ni bil sit
    the wish is father to the thought človek hitro verjame, kar želi; kar človek želi, to mu hitro na pamet pride
  • za for; for the purpose of; in favour of; after; behind; (= za časa) during

    dan za dnem day by day
    eden za drugim one after another, one behind the other
    korak za korakom step by step
    enkrat za vselej once and for all
    za ves svet ne not for (all) the world
    za gorami beyond the mountains
    jaz za svojo osebo as far as I am concerned
    za mojim hrbtom behind my back
    za primer (v primeru) potrebe in case of need
    za glavo večji taller by a head
    za sedaj for the present
    za šalo by way of a joke
    argumenti za in proti the pros and the cons
    razlogi za in proti the reasons for and against
    za menoj! follow me!
    (kar) za menoj, prosim! this way, please!
    starejši za pet let five years older
    jaz, za sebe (zase) as for me
    beseda za besedo word for word
    mož za možem man by man
    zanimanje za... interest in...
    za mladino neprimeren film a film unsuitable (ali not suitable) for young people
    vstopnica za gledališče a theatre ticket
    za vlade (vladanja) kralja Karla II during the reign of Charles II
    za (= po pooblastilu) (acting) for, per pro., latinsko per procurationem (krajšava: p.p.)
    biti za kaj to be in favour of something
    kdo je za (to)? who is in favour?
    sem za to, da mu odpustimo I'm in favour of (ali I'm for) pardoning him
    večina je za nadaljevanje stavke there is a majority in favour of continuing the strike
    to je važno zame (za mene) this is important to me
    nekaj je za tem (figurativno) there's something behind it
    za hišo je vrt there is a garden behind the house
    to je hud udarec za nas it is a hard blow for us
    brali smo eden za drugim we took it in turns to read
    za koga me (pa) imate (smatrate)? who (arhaično whom) do you take me for?
    nimam ga za genija I do not regard him as a genius
    za to ceno lahko dobiš to blago povsod you can get these goods anywhere at that price
    on jé za tri he eats as much as three
    povleči koga za lase to pull someone by the hair
    on porabi preveč za sebe (zase) he spends too much on himself
    smatrati za dobro to think it advisable
    odšel je za vedno he left for good
    voditi koga za roko to lead someone by the hand
    vzel jo je za ženo he has married her, arhaično he has taken her to wife (ali as his wife)
    on zaostaja za časom he is behind the times
    zapri vrata za seboj! shut the door after (ali behind) you!
    zgrešil je za pol metra he missed by half a metre
    zmotil sem se za 10.000 SIT I made a mistake of 10,000 tolars
    sedeti za mizo to sit at the table
    pustiti za seboj to leave behind
  • zabeléžiti to put (ali to note, to write) down; to take (ali to make) note(s) (kaj of something); (na kratko) to jot down; (vnesti) to enter, to register

    zabeležite (vpišite) me za 1.000 SIT put me down for 1,000 tolars
    zabeleži(te) si to, prosim! please, make a note of it!
    zabeléžiti čas prihoda na delo in odhoda z dela (pogovorno) to check in, to check out; to clock in, to clock out; to sign on, to sign off