Franja

Zadetki iskanja

  • memory [méməri] samostalnik
    spomin, sloves (posmrtni)

    from (ali by) memory po spominu
    in memory of v spomin na
    to the best of my memory v kolikor se spomnim
    to call to memory poklicati komu v spomin, spomniti se
    to commit to memory vtisniti si v spomin
    to escape one's memory pozabiti
    to have a good (weak) memory imeti dober (slab) spomin
    to retain a clear memory of ohraniti v dobrem spominu
    if my memory serves me (right) če se prav spomnim
    before (ali beyond) memory pred davnim časom
    within living memory v spominu sedaj živečih
    within the memory of men od pamtiveka
    retentive (ali tenacious) memory dober spomin
    tehnično memory store skladišče informacij (v stroju, ki obdeluje podatke)
  • mésto1 town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

    na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
    v méstu in town
    iz mésta from town
    na samem méstu (kraju) pravo on the premises
    na mojem méstu in my place
    prav na tem méstu in this very place
    na prvem méstu in the first place, first and foremost
    častno mésto place of honour
    glavno mésto capital, metropolis
    podeželsko mésto country town
    večno mésto the Holy City, Rome
    industrijsko mésto manufacturing town
    prazno mésto (služba) vacancy
    dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
    gornje mésto upper (ali high) town
    komandant mésta town major
    zrasel v méstu townbred
    sva iz istega mésta we are from the same place
    ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
    tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
    opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
    biti v méstu to be in town
    ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
    ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
    vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
    iti v mésto to go to (oziroma into) town
    ne se ganiti z mésta not to stir
    stopati na méstu to mark time
    pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
    potegovati se za kako mésto to apply for a post
    postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
    vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
    vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red
  • mind2 [máind]

    1. prehodni glagol
    paziti na kaj, meniti se za kaj, skrbeti, brigati, ozirati se na kaj; nasprotovati, ugovarjati
    arhaično spomniti (of na)
    spomniti se na kaj

    2. neprehodni glagol
    paziti; biti proti

    to mind one's book pridno se učiti
    to mind one's own business pometati pred svojim pragom, brigati se zase
    if you don't mind če nimaš nič proti
    don't mind me ne oziraj se name, ne pusti se motiti
    would you mind coming! bi prišel, prosim!
    do you mind my smoking? imaš kaj proti, če kadim?
    pogovorno mind you write glej, da boš pisal
    pogovorno I don't mind if I do prav rad to storim
    mind and do that pazi, da boš to res storil
    sleng to mind one's eye biti previden
    mind (yon)! zapomni si!
    never mind! nič ne de, ni važno, ne vznemirjaj se, ne oziraj se na to!
    never mind him! ne brigaj se zanj!
    sleng mind out! pazi, umakni se!
    he minds a great deal je proti, zelo ga moti
    to mind one's P's and Q's biti previden v besedah in vedenju
    I shouldn't mind (a drink) rad bi (kaj popil), nimam nič proti
    mind the step! pazi na stopnico!
  • mísliti to think (na of, o about); to believe; (premišljevati) to cogitate (o upon) to reflect (o upon), to meditate

    logično mísliti to reason (o about, on); (natančno, skrbno pretehtati) to deliberate; (meniti, domnevati) to mean, to suppose; ZDA to guess, to reckon; (biti mnenja) to be of the opinion; (predstavljati si) to imagine, to fancy, to conceive, to envisage, to realize; (upoštevati) to consider, to contemplate; (nameravati) to intend, ZDA to figure
    mislim da I think so, I suppose so, I should think so
    mislim da ne I don't think so
    mislim, da imate prav I dare say you are right
    ne morem si mísliti, da... I cannot imagine that...
    na to ni mísliti it's not to be thought of; that is out of the question
    to mi da mísliti this sets me thinking, this gives me food for thought, this makes me ponder
    kaj misliš o tem? what is your opinion about it?, what's your idea?
    povem, kar mislim I speak my mind
    mislim si svoje I have my own idea (ali ideas)
    mislili bomo na to we shall think of it, we shall not forget it
    na kaj (na koga) misliš? what (whom) are you thinking of?
    ni mísliti, da... it is not to be supposed that...
    ona dobro misli (hoče, namerava) she means well, her intentions are good
    ne misli več na to! don't give it another thought!, forget about it!
    oni dobro mislijo o tebi they think well of you, they have a good opinion of you
    nemogoče si je mísliti, da... it is unthinkable that...
    kaj misliš storiti? what do you intend to do?
    kaj pa misliš! what are you thinking of?
    misli name! remember me!
    to sem si mislil I thought so, I thought as much
    tega si ne bi mislil od tebe I wouldn't have expected that from you, I am surprised at you
    mísliti pri sebi to think to oneself
    to si lahko mislim I can well imagine (that)
    on misli le nase he only thinks of himself (ali pogovorno number one)
    človek bi mislil, da... anyone (ali one) would think that...
    mislim, da ne bo prišel I do not think he will come
    jaz mislim drugače I don't agree, I beg to differ
    kdo pa mislite, da sem jaz? who (ali arhaično whom) do you take me for?
    mislite si, kar hočete! you may think what you like!
    kdo bi si bil to mislil! who would have thought it!
    o njem mislijo, da je bogat he is thought (ali supposed) to be rich
    takó se splošno misli that is the current opinion
    mislim, da je stara 30 let I imagine (ali I guess) she is (ali must be) thirty
    mísliti s svojo glavo to do some indepenedent thinking
    še v sanjah ne mislim nothing is further from my mind
    javnost misli the public feeling is...
    ne mislim nič hudega I mean no harm
    menda ne misliš, da... you don't suppose that...?
    ne bi si bil mislil, da so tako pošteni I would not have credited them with so much honesty
    tega ne misliš zares (resno)? you don't mean it?, surely you can't be serious?
    mislimo vse najbolje o tvojem prijatelju we hold your friend in the highest esteem
    ona misli le na svojo zabavo she thinks of nothing but her own pleasure
    takó jaz ne mislim that's not my way of thinking
    glasno mísliti to think aloud, to think out loud
  • moral2 [mə́rəl] samostalnik
    nauk (zgodbe)
    množina morala, nravnost, etika
    sleng natančna podoba

    code of morals nravstveni zakonik
    to draw the moral from povzeti nauk iz česa
    to point the moral povdariti moralni vidik
    pogovorno the very moral of prav tak
  • more2 [mɔ:] prislov
    več, bolj, še; povrh, za nameček

    to be no more biti mrtev
    more and more bolj in bolj
    more or less več ali manj, približno
    the more ... the more čim več ... tem več
    the more so because tem bolj, ker
    all the more so tem več, tem prej
    no more than ne več od, samo
    once more še enkrat, zopet
    never more nikoli več
    neither more nor less than (stupid) dobesedno, preprosto, docela (neumen)
    so much the more toliko bolj
    it is wrong and, more, it is foolish ni prav in povrh je še neumno
    and what is more in kar je še važnejšc
    what more? kaj pa še?
  • much2 [məč] prislov
    mnogo; zelo (v sestavljenkah: much-admired)
    zelo, veliko (pred komparativi: much stronger)
    daleč (pred superlativi: much the oldest)
    skoraj

    much to my regret na mojo veliko žalost
    we much regret zelo nam je žal
    much to my surprise na moje veliko presenečenje
    he did it in much the same way napravil je to na skoraj isti način
    it is much the same thing je skoraj isto
    as much as toliko kakor
    (as) much as I would like kakor rad bi že
    as much more (ali again) še enkrat toliko
    as much as to say kakor če bi hotel reči
    he said as much nekaj takega je rekel
    I thought as much tako sem tudi mislil
    he, as much as any on, prav tako kot kdo drug
    so much the better tem bolje
    so much for today toliko za danes
    not so much as komaj
    without so much as to move ne da bi se premaknil
    so much so tako veliko
    much less mnogo manj, kaj šele, da ne rečem
    pogovorno not much komaj da (v odgovoru)
    much of a size skoraj enako velik
    much the most likely najbolj verjetno
    much too much veliko preveč
    how much? koliko?
  • nalášč intentionally, deliberately; premeditatedly; wilfully; by design, designedly; on purpose, purposely

    to je kot nalášč zame it is just the thing for me
    priti kot nalášč (ravno prav) to be most welcome
  • naprávljen done; made (of); manufactured; worked out; brought about; accomplished; (oblečen) dressed, clad

    prav malo naprávljen (oblečen) lightly clad
  • naredíti to do; (izdelati) to make, to manufacture; (izvršiti) to carry out, to perform, to execute; (dovršiti) to bring to an end, to complete

    kaj naredíti? what is to be done?
    ne vem kaj naredíti (figurativno) I am all at sea
    kaj naj človek naredi? what is one to do?
    prav vse (možno) naredíti to leave no stone unturned
    nerad kaj naredíti to do something with a bad grace
    površno, slabo naredíti to bungle
    naredíti čemu konec to put an end to something
    naredíti napako to make a mistake (ali a blunder)
    naredíti komu uslugo to do someone a service (ali a favour)
    naredíti komu slabo uslugo to do someone a bad turn, to do someone a disservice
    rad kaj naredíti to do something willingly, to do something with a good grace
    to bi se dalo naredíti that could be done
    naredíti se nevednega to pretend not to know, to act as if one did not know
    naredil sem se gluhega I pretended to be deaf
    naredíti se bolnega to feign illness, to malinger
    naredil sem (se), kot da sem jezen I pretended to be angry
  • naspróten contrary, opposite, arhaično contrariant, zastarelo contrarious; (nenaklonjen) opposed, unwilling, hostile, adverse to, disinclined to; (obraten) converse

    nasprótni dokaz counterevidence
    nasprótna izjava counterdeclaration
    nasprótna sila counterforce; opposed force
    nasprótna stran ulice the opposite side of the street
    nasprótna stranka the opposite party
    nasprótna terjatev counterdemand, counterclaim
    naspróten veter a contrary wind, an adverse wind
    biti čisto naspróten od to be opposite to
    igrati na nasprótni strani šport to play for the opposing (ali opposite) side
    storil si prav nasprótno od tistega, kar bi bil moral storiti you have done the exact opposite of what you ought to have done
  • needs [ni:dz] prislov (samo z glagolom must)
    nujno, brezpogojno

    he needs must go on mora brezpogojno iti
    he must needs go away just now prav treba mu je iti prav sedaj
    needs must when the devil drives sila kola lomi
  • níč nothing; not anything; nought; not a thing; arhaično, pesniško naught, ZDA nought

    čisto níč nothing at all
    prav níč, popolnoma níč nothing at all; nothing whatever
    níč razen nothing but
    níč več nothing more, no more, nothing further
    za níč for nothing
    za níč na svetu not for the world; not for love or money; not for anything
    níč in zopet níč nothing-repeat-nothing, absolutely nothing
    níč drugega nothing else
    níč novega nothing new
    níč takega nothing of the kind, none of that
    níč koliko (= mnogo) very much, very many
    toliko kot níč, skoraj níč next to nothing
    za prazen níč for no reason
    vse ali níč all or nothing, neck or nothing
    meni níč, tebi níč quite coolly, bold as brass
    níč manj kot... no less than, anything but...
    prav níč slabši kot... no whit inferior to...
    níč boljšega od no better than..., nothing like as good as...
    to ti ni níč mar! none of your business!
    to še ni níč that is nothing
    to ni níč zame that is no use for me, that won't do for me
    to ni níč vredno that is worthless
    on ni níč boljši he isn't any better
    iz tega ni bilo níč nothing came of it, it came to nothing
    níč novega ni v časopisu there is nothing new in the paper
    iz tebe ne bo nikoli níč you will never be anything, you are a worthless fellow (ali pogovorno a dead loss)
    nisi prav níč prekmalu you are none too soon
    če ni níč drugega! if that's all there is to it!
    rezultat je 2 níč (2:0) šport the score is two nil
    to ni níč v primeri s tem, kar sem nekoč videl that is nothing to what I once saw
    iz níč ni níč nothing begets nothing, one cannot make an omelette without breaking eggs
    ne morem níč za to I can't help it
    níč ne dé, níč za to all right, there's no harm done, it doesn't matter, no matter, never mind
    níč se ne da napraviti! there's nothing we can do (ali nothing to be done) about it!
    (to ni važno) to níč ne pomeni this is of no consequence
    níč ne marati, ne se meniti za níč not to care (ali pogovorno not to give a hoot) about anything
    v níč devati to disparage, to belittle, to depreciate, to discredit, to attach no value (to)
    níč več nimam povedati I have nothing more to say
    s tem nimam níč opraviti I have nothing to do with it
    to níč ne stane it is gratis, it is free, it may be had for the asking
    na níč priti to be ruined, to come to grief
    na níč spraviti koga to ruin someone
    začel je z níč (v življenju) he started from nothing (ali from scratch)
    kdor nič ne riskira, nič nima nothing venture, nothing gain
  • nihčè nobody; none, no one; not anyone, not anybody

    nikogar doma there's no one at home (ali there isn't anyone at home)
    nikogar drugega ni bilo na sestanku there was no one else (ali there wasn't anyone else) at the meeting
    nihčè drug nobody else
    prav nihčè no one whatever
    nihčè od nas none of us
    nihčè od nas ni tega videl none (ali not one) of us saw it
    nihčè drug kot... none other than...
    nihčè ne more služiti dvema gospoodarjema no man can serve two masters
  • nobén -a, -o no

    na nobén, -a, -o način in no way (ali manner, fashion, arhaično wise)
    prav nobén, -a, -o none whatever, none whatsoever
    nobén, -a, -oega dvoma ni there is no doubt whatever
  • nós nose; figurativno, pogovorno snout, žargon nozzle, ZDA schnozzle; humoristično proboscis; (ladje) head; (voh) scent; (vrča) beak, spout; figurativno (graja) rebuke; (vonj) scent, smell

    prav pred nósom, izpred nósa under the very nose (of)
    na vrat na nós head over heels, in a great hurry, precipitately, helter-skelter
    orlovski nós aquiline nose, Roman nose
    ploščat nós flat nose
    potlačen nós pug nose
    velik nós big nose
    zakrivljen nós hawk nose, beak, hook nose, hooked nose
    zavihan nós turned-up nose
    pijančev nós grog-nose
    govorjenje skozi nós nasal twang
    dobiti jo po nósu (figurativno) to be reproved (ali rebuked, reprimanded, snubbed)
    dobil jo je po nósu he went away with a flea in his ear
    govoriti skozi nós to speak through one's nose, to speak with a nasal twang
    imeti kaj (prav) pred nósom to have something under one's (very) nose (ali in plain view)
    imeti dober nós to be keen-scented, (za kaj) to have a good (ali sharp) nose (for something), to have a keen scent (for something)
    povsod ima svoj nós (figurativno) he is a busybody
    imeti zamašen nós (od nahoda) to have a stuffy (ali stuffed up) nose
    iti, hoditi za nósom (delati po nagonu) to follow one's nose
    oditi z dolgim nósom to go away with a long face, to go off with a flea in one's ear
    obrisati se pod nósom (figurativno) to go away empty-handed, to have one's trouble for nothing, to be left out in the cold
    lahko se pod nósom obrišeš za to! (figurativno) you may whistle for it!, pogovorno you'll be lucky!
    čistiti si nós (usekniti se) to blow one's nose
    krvaveti iz nósa to have a nose bleed
    iz nósa mi teče my nose is running
    komu kaj pod nós dati to bring something home to someone, to rub it in
    visoko nós nositi (figurativno) to turn up one's nose; to be self-conceited
    kri mi teče iz nósa my nose is bleeding
    premagati koga za dolžino nósú šport to win (ali to beat someone) by a nose
    potegniti koga za nós to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone
    vlak mi je pred nósom ušel (odpeljal) I missed the train by a hair
    ne videti dalj od nósa to see no farther than the end of one's nose
    nikoli ne vildiš niti ped pred nósom! you never see an inch before your nose!
    ne vidiš ped pred nósom! you can't see beyond the end of your nose!
    vihati nós nad to turn up one's nose at, to look down one's nose at, to look disdainfully at (someone)
    zaničljivo vihati nós nad to turn up one's nose in disdain at; to sneer at
    voditi, vleči koga za nós (figurativno) to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone, to make a fool of someone, to hoax someone
    vtikati svoj nós v to pry (ali to nose) into, to poke one's nose into
    vtikati svoj nós v tuje zadeve to stick one's nose into other people's business
    v vse vtika svoj nós he pokes his nose into everything
    zapreti komu vrata pred nósom to shut the door in someone's face, (zaloputniti) to slam the door in someone's face
    on ima dober nós za ceneno blago he has a nose for bargains
    dati se voditi za nós to be a dupe (of someone)
  • obléčen dressed; attired; clad (v in); robed; accoutred

    dobro obléčen well-dressed, well-clad
    borno, revno obléčen ill-clad, poorly clad
    napol obléčen half dressed, half-clad
    nemarno obléčen slovenly, slatternly
    okusno obléčen smartly dressed
    prav malo obléčen hardly dressed, half-dressed
    tiptop obléčen dressed up to the nines
    svečano obléčen in fine feathers, humoristično in full fig
    biti obléčen kot iz škatlice to be impeccably turned out
    ona je obléčena v črnem she is in mourning
    najbolje obléčeni moški v Londonu the best turned-out man in London
    bila je elegantno obléčena she was beautifully turned out
    biti praznično, nedeljsko obléčen to be in one's Sunday best
  • očí eyes pl; (vid) eyesight

    med štirimi očmi in private, face to face
    pred mojimi očmi before my eyes, in my sight, in my presence
    zaradi vaših lepih očí for your blue eyes
    boleče očí sore eyes, (od prenapenjana) eye strain
    barva očí colour of the eyes
    velike in okrogle očí saucer eyes
    plamteče (krmežljave, izbuljene) očí flashing (bleary, blear, goggle) eyes
    suhe (solzne) očí dry (tearfilled) eyes
    na lastne očí, z lastnimi očmi with one's own eyes
    prav pred njenimi očmi before her very eyes
    slabe očí weak eyes
    z odprtimi očmi with open eyes
    ki ima dobre (risje) očí keen-eyed (lynx-eyed)
    kot bi z očmi trenil (kot bi mignil) in the twinkling of an eye, in a flash
    paša za očí a sight for sore eyes, a delightful sight
    očí so mu bolj lačne kot želodec his eyes are bigger than his belly
    same očí in ušesa so ga he is all eyes and ears, he is all attention
    z očí brati komu to guess by someone's look, to anticipate someone's wishes
    to bíje v očí it offends the eye
    to bôde v očí that strikes (ali catches) the eye
    gledati smrti v očí to look death in the face
    gledati na kaj z drugimi (drugačnimi) očmi to take a different view of something
    imeti dobre (slabe) očí (vid) to have good (bad) eyesight
    imeti pred očmi to have (ali to bear, to keep) in mind (ali in sight, in view)
    vse solzne očí je imela her eyes brimmed with tears
    imeti stalno kaj pred očmi not to lose sight of something
    imeti očí za lepo(to) to have an eye for the beautiful
    imej odprte očí! (pazi se!) keep your weather eye open!
    očí si izjokati to cry one's eyes out
    očí si drug drugemu izpraskati to scratch each other's eyes out
    ne hodi mi pred očí! keep out of my way!, arhaično begone!
    izgubiti iz očí to lose sight of, to lose track of
    ne izpustiti iz očí to keep one's eye on
    ne izpustim ga iz očí I keep an eye on him, I don't trust him out of my sight
    povsod imeti svoje očí (figurativno) to have eyes at the back of one's head
    mencati, meti si očí to rub one's eyes
    napenjati očí to strain one's eyes
    izgini mi izpred očí! get out of my sight!
    nasuti komu peska v očí (figurativno) to throw sand (ali dust) in someone's eyes, to bamboozle someone, to hoodwink someone
    odpreti komu očí to open someone's eyes, to undeceive someone
    to mi je odprlo očí that was an eye-opener for me
    očí se mi odpirajo (figurativno) I begin to see now
    očí sem mu odprl (figurativno) I opened his eyes for him
    široko odpreti očí to open one's eyes wide, to be all eyes
    očí so se mu odprle (figurativno) the scales fell from is eyes
    pojdi mi izpred očí! get out of my sight!, arhaično begone!
    premeriti koga z očmi to eye from head to foot
    to pada v očí that leaps to the eye, that hits you in the eye
    pasti očí na čem to feast one's eyes on something
    pokvariti si očí to spoil one's eyes
    povesiti očí to look down
    v očí mi je padlo it struck me
    ne pridi mi spet pred očí! don't show yourself here again!
    to ti povem med štirimi očmi this is for your private ear
    z očmi je preletel vrt he cast a glance over the garden
    streljati z očmi (figurativno) to shoot glances (na at)
    očí si treti to rub one's eyes
    upreti očí v to fix one's eye upon, to look fixedly at
    škiliti z očmi to squint, to be squint-eyed
    očí se mi solzé my eyes are running
    kot bi z očmi trenil in the twinkling of an eye, in a trice, in a flash
    svojim očem ne verjamem I don't believe my eyes
    komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly believe my own eyes
    stopiti komu pred očí (figurativno) to face someone
    vreči očí na to have an eye for
    z lastnimi očmi videti to be an eyewitness
    na očeh se mu vidi, da je lopov his eyes show him up for the rogue he is, arhaično bespeak him a rogue
    od teme se ne vidi prsta pred očmi it is pitch-dark
    videl sem mu na očeh, da laže I could see (ali I saw) from his face that he was lying
    na lastne očí sem to videl I saw it with my own eyes
    zapreti očí to close one's eyes
    preteklo noč nisem mogel zatisniti očí last night I couldn't sleep a wink
    zavezati komu očí to hoodwink someone, to blindfold someone
    zatisniti očí ob, nad (spregledati) to shut one's eyes to, to turn a blind eye to, to condone, to connive at, to wink at
    zapirati očí pred čem to close one's eyes to something
    vrana vrani ne izkljuje očí one crow does not peck out another crow's eyes
    daleč od očí, daleč od srca out of sight, out of mind
  • odsôten absent, not present; (iz hiše, zdoma) away, not at home, out

    odsôten z duhom absentminded, lost in thought
    odsôtni nimajo nikdar prav the absent party is always to blame
  • of [əv] predlog

    1.
    od (north of)

    2.
    genetiv (the master of the house)

    3.
    apozicija (the City of London, the month of May)

    4.
    (poreklo, izvor) od, iz, genetiv (of good family, Mr. Smith of London)

    5.
    (vzrok, posledica) zaradi, od, na (to die of hunger, to be ashamed of s.th., proud of)

    6.
    (snov, material) od, iz (made of steel, a dress of silk)

    7.
    (lastnost) s, z (a man of courage, a man of no importance, a fool of a man)

    8.
    (avtorstvo, način) od, svojilni pridevnik (the works of Byron, of o.s. sam od sebe)

    9.
    (mera) genetiv (two feet of snow, a glass of wine)

    10.
    o (talk of peace, news of success)

    11.
    (čas) večinom genetiv, od (of an evening, of late years, your letter of March)

    12. ameriško
    pogovorno pred, do (ten minutes of three)

    13.

    Razno:

    to be quick of eye hitro in dobro zapažati
    nimble of foot lahkonog
    of old že zdavnaj
    of late v zadnjem času nedavno
    of course seveda, se razume
    in case of v slučaju
    you of all prav ti
    of age polnoleten
    by means of s pomočjo
    for the sake of; ali in (ali on) behalf of zavoljo, zaradi
    in face of, in spite of vkljub
    on account of, because of zaradi
    for fear of iz strahu od
    in respect of z ozirom na
    instead of namesto
    all of a sudden nenadoma
    ameriško back of za(daj)
    to be on the point of (going) biti na tem, da bo (šel), biti na (odhodu)