Franja

Zadetki iskanja

  • mind1 [máind] samostalnik
    spomin; mišljenje, mnenje, nazor; misel; namen, volja, želja; pamet, razum; duh, duša; razpoloženje, čud; srce

    the human mind človekov duh
    history of the mind idejna zgodovina
    things of the mind duhovne stvari
    his is a fine mind je pametna glava
    one of the greatest minds of his time eden največjih mislecev svojega časa
    absence of mind raztresenost
    presence of mind prisotnost duha
    to be in two minds about s.th. kolebati, omahovati
    to be of s.o.'s mind strinjati se s kom, biti istega mnenja
    to be of the same mind biti istega mnenja
    to bear (ali have, keep) s.th. in mind spomniti se zapomniti si
    to bring (ali call) to mind spomniti (se)
    to cast one's mind back v duhu se vrniti nazaj
    to change one's mind premisliti se
    the mind's eye vizija
    in one's mind's eye v duhu, v domišljiji
    to close one's mind to zapreti se vase, zapreti srce čemu
    to come to mind priti na misel
    to enter s.o.'s mind priti komu na misel
    a frame (ali state) of mind duševno stanje, trenutno razpoloženje
    to give one's mind to s.th. lotiti se česa zanimati se za kaj
    to give s.o. a piece (ali bit) of one's mind učiti koga kozjih molitvic, odkrito povedati svoje mnenje o kom
    to have a good (ali great) mind to nameniti se, biti trdno odločen za kaj
    to have half a mind to biti skoraj odločen za kaj
    to have s.th. on one's mind biti zaskrbljen zastran česa stalno misliti na kaj
    to have an open mind biti brez predsodkov, nepristranski
    to bave it in mind to do s.th. nameravati kaj storiti
    to have s.th. in mind nameravati, imeti načrt, izbrati
    to have no mind for ne imeti volje za kaj
    to keep one's mind on kar naprej misliti na kaj
    to keep an open mind počakati z odločitvijo
    to know one's own mind biti odločen, vedeti kaj hočeš
    not to know one's own mind biti poln dvomov, obotavljati se
    to lose one's mind znoreti
    to make up one's mind odločiti se
    to make up one's mind to s.th. sprijazniti se s čim
    to (ali in) my mind po mojem mnenju, meni pri srcu
    many men, many minds kolikor glav, toliko misli
    month's mind porodničina želja po jedi
    my mind misgives me ne slutim nič dobrega
    to open one's mind to zaupati komu svoje misli (čustva)
    to pass (ali go) out of mind iti v pozabo, pozabiti kaj
    to prey on one's mind ležati na duši
    to put s.o. in mind of s.th. spomniti koga na kaj
    to put s.tb. out of one's mind izbiti si kaj iz glave
    in one's right mind pri zdravi pameti
    out of one's (right) mind nor
    to read s.o.'s mind brati komu misli, uganiti komu misli
    pravno of sound mind and memory priseben
    to set one's mind on ubiti si kaj v glavo, odločiti se za kaj
    out of sight, out of mind kar ne vidiš, hitro pozabiš
    to slip one's mind pozabiti
    to speak one's mind odkrito govoriti
    to take one's mind off prenehati misliti na kaj
    to tell s.o. one's mind komu odkrito povedati svoje mnenje
    time out of mind davno, pozabljeni časi
    to turn one's mind to obrniti pozornost na kaj
    to turn over in one's mind skrbno pretehtati, premisliti
    it was a weight off my mind kamen se mi je odvalil od srca
  • miss2 [mis] samostalnik
    udarec v prazno, napačen sklep zakasnitev, zgrešitev, neuspeh, pogrešek
    ameriško, pogovorno splav (otroka); slepi vžig

    to give s.th. a miss izogniti se čemu; pobegniti pred čem
    a lucky miss uspel, srečen pobeg
    a miss is as good as a mile zgrešeno je zgrešeno
    every shot a miss vsak strel je zgrešil
  • monument [mɔ́njumənt] samostalnik
    spomenik, monument (to čemu, komu, of česa, koga)

    the Monument steber v Londonu v spomin na veliki požar l. 1666.
  • nágnjen inclined; sloping; figurativno disposed, prone (k to)

    biti nágnjen k čemu to feel inclined to something, to bend to something
    biti nágnjen k to have a predisposition to
    ona je nágnjena h glavobolom she is subject to headaches
  • name1 [néim] samostalnik
    ime, vzdevek, označba; reputacija, glas, ugled, čast; slavno ime, slaven človek; rod, rodbina

    by name po imenu
    to call s.th. by its proper name dati čemu pravo ime, reči bobu bob
    to call s.o. names dajati komu priimke, psovati koga
    family name priimek
    first (ali given) name krstno ime
    to give a dog a bad name and hang him vso krivdo zvaliti na človeka, ki je na slabem glasu
    to give one's name povedati svoje ime
    pogovorno give it a name! povej naravnost, kaj želiš!
    to go by the name of živeti pod (tujim) imenom
    the great names of our century slavni ljudje našega stoletja
    to have a good (ill) name biti na dobrem (slabem) glasu
    in name only samo po imenu
    to have a name for biti na glasu; da
    in the name of v imenu (ljudstva, usmiljenja itd.)
    of name ugleden, pomemben
    maiden name dekliško ime
    in one's own name v svojem imenu
    proper name lastno ime
    to make one's name; ali to make a name for o.s.; ali to make o.s. a name zasloveti
    not a penny (ali nickel) to his name čisto brez denarja je
    to put one's name down for priglasiti kandidaturo
    to send in one's name napovedati se, priglasiti se
    to take a name in vain nespoštljivo o kom govoriti, po nemarnem imenovati
    to keep one's name on the books ostati v klubu, šoli
    to take one's name off the books izstopiti iz kluba, šole
    to win a name for o.s. napraviti si ime, zasloveti
    what's in a name? ime kaj malo pomeni
  • naredíti to do; (izdelati) to make, to manufacture; (izvršiti) to carry out, to perform, to execute; (dovršiti) to bring to an end, to complete

    kaj naredíti? what is to be done?
    ne vem kaj naredíti (figurativno) I am all at sea
    kaj naj človek naredi? what is one to do?
    prav vse (možno) naredíti to leave no stone unturned
    nerad kaj naredíti to do something with a bad grace
    površno, slabo naredíti to bungle
    naredíti čemu konec to put an end to something
    naredíti napako to make a mistake (ali a blunder)
    naredíti komu uslugo to do someone a service (ali a favour)
    naredíti komu slabo uslugo to do someone a bad turn, to do someone a disservice
    rad kaj naredíti to do something willingly, to do something with a good grace
    to bi se dalo naredíti that could be done
    naredíti se nevednega to pretend not to know, to act as if one did not know
    naredil sem se gluhega I pretended to be deaf
    naredíti se bolnega to feign illness, to malinger
    naredil sem (se), kot da sem jezen I pretended to be angry
  • naspróti opposite of; in face of, facing; against; in front of; over the way

    naspróti čemu in contrast to
    on stanuje naspróti he lives over the way
    stati komu naspróti to stand up to someone
    armadi si stojita nasproti the two armies are facing each other
    ladja se je zasidrala naspróti rtiču Dobre nade the ship anchored off the Cape of Good Hope
  • need2 [ni:d]

    1. neprehodni glagol
    arhaično biti potrebno; biti v stiski, primanjkovati česa

    2. prehodni glagol
    potrebovati; zahtevati

    3. pomožni (z nedoločnikom s to v trdilnih, brez to v vprašalnih in nikalnih stavkih)
    morati, treba je

    it needs not that; ali it does not need that ni treba, da
    there needs no excuse opravičilo ni potrebno
    it needed doing to je bilo treba narediti
    it needs to be done to je treba narediti
    she needn't do it tega ji ni treba narediti
    you needn't have come ne bi ti bilo treba priti
    more than needs več kot je potrebno
    what need (ali needs) ? čemu to?
  • nôga foot, pl feet; (krak) leg; (klavnih živali) hoof, pl -s, hooves, (za jed) trotter; (čaše) stem, foot; (mize, stola) leg

    prednja nôga foreleg
    zadnja nôga hind leg
    od glave do nôg from head to foot, from top to toe
    prekrižanih nôg cross-legged
    zaspale nôge (mravljinci v nogah) pins and needles
    lahkih nôg light-footed, light-foot
    umivanje nôg footwashing
    ki ima nôge na O bandy-legged, bandy, bowlegged
    nôge na X knock-knees
    ki ima nôga na X knock-kneed
    že biti na nôgah to be on one's feet
    ves dan sem že na nôgah I have been on the go (ali run off my feet) all day
    biti z eno nôgo v grobu to have one foot (ali one's feet) in the grave, to be on one's last legs
    biti šibak v nôgah to be unsteady (ali groggy) on one's feet (ali pogovorno on one's pins)
    on je slab v nôgah (slab hodec, pešec) he is a poor walker
    pomagati komu na nôge to help someone up on his feet
    sam si pomagati na nôge (figurativno) to lift oneself up by one's own bootstraps
    obdržati se na nôgah to keep one's legs
    metati komu polena pod nôge to put a spoke in someone's wheel, to thwart someone
    nôge me bolijo my legs hurt, I have a pain in my legs
    on ima umetno nôgo he has an artificial leg
    podstaviti komu nôgo to trip someone (up)
    postaviti koga na nôge to set someone on his feet
    spraviti, postaviti koga zopet na nôge to put someone back on his feet
    postaviti se na lastne nôge (figurativno) to stand on one's own two feet
    postaviti se spet na nôge to recover one's footing
    prestopati se z nôge na nôgo to shift one's weight from one foot to the other
    pretegniti si nôge, iztegniti nôge to stretch one's legs
    skočiti na nôge to spring (ali to start, to leap) to one's feet
    skakati po eni nôgi to hop
    stati na šibkih nôgah (figurativno) to stand on a weak foundation
    stopiti komu na nôgo to tread upon someone's foot
    teptati z nôgami to trample (ali to tread) underfoot
    udariti z nôgo ob tla to tap (ali to stamp) one's foot
    vidim sledove njegovih nôg v snegu I can see his footprints in the snow
    vstati z levo nôgo (figurativno) to get out of bed on the wrong side
    nôge so me začele boleti I became footsore
    nôga mi je zaspala my leg (ali foot) has gone to sleep
    izviniti si nôgo to sprain one's ankle
    braniti se z rokami in nôgami proti čemu to fight against something tooth and nail
    pasti komu k nôgam to fall at someone's feet
    živeti na veliki nôgi (razkošno) to live in grand style
    stati na lastnih nôgah to stand on one's own feet, to be on one's own, to be independent
  • note1 [nóut] samostalnik
    zapisek, opomba, beležka, notica; pisemce, sporočilo; znamenje, znak
    figurativno ton, nota, prizvok, zven
    poetično zvok, melodija, (ptičje) petje
    glasba (osnovni) ton, nota, tipka
    politika (diplomatska) nota
    ekonomija račun, bankovec, obveznica
    tisk opomba, ločilo
    figurativno ugled, sloves, pomembnost
    figurativno pozornost

    ekonomija note of exchange borzni list
    ekonomija advice note sporočilo o pošiljki
    ekonomija bought and sold note zaključnica
    ekonomija delivery note izročilnica
    ekonomija note of hand; ali promissory note zadolžnica
    ekonomija as per note po računu
    note of exclamation klicaj
    note of interrogation vprašaj
    family of note ugledna družina
    nothing of note nič važnega
    worthy of note upoštevanja vreden
    politika exchange of notes izmenjava diplomatskih not
    to change one's note spremeniti svoje vedenje, svoj ton
    to compare notes izmenjati misli, posvetovati se
    to give s.o. note of sporočiti komu kaj
    glasba to strike the notes udariti po tipkah
    figurativno to strike the right note zadeti na pravo struno
    figurativno to strike a false note zadeti na napačno struno
    to take note of s.th. ozirati se na kaj, zapaziti kaj, posvetiti pozornost čemu
    to take (ali make) notes of s.th. zapisovati si kaj
    to speak without notes prosto govoriti
  • objection [əbdžékšən] samostalnik
    ugovor, pomislek, pridržek; očitek; pomanjkljivost, napaka; negodovanje, odpor, gnus (against)

    to be open to grave objections naleteti na resne pomisleke
    to have no objections ne ugovarjati, ne imeti pomislekov, ne imeti nič proti
    to raise objections ugovarjati
    to take objections to s.th. ugovarjati, protestirati proti čemu
  • obnoxious [əbnɔ́kšəs] pridevnik (obnoxiously prislov)
    gnusen, grd; osovražen, nepriljubljen (to pri)
    (redko) izpostavljen, podvržen (to čemu)
    arhaično kazniv
  • observant [əbzə́:vənt] pridevnik (observantly prislov)
    opazujoč, pazljiv, čuječ, posluten (of čemu, komu)

    to be observant of forms paziti na formalnosti
  • occasion1 [əkéižən] samostalnik
    prilika, priložnost; razlog, povod, vzrok; naključje
    pogovorno svečan dogodek
    zastarelo potreba
    množina posli, opravki

    for the occasion za to priložnost
    there is no occasion to be afraid ni povoda za strah
    to celebrate the occasion proslavljati svečan dogodek
    to be equal to the occasion biti čemu kos
    to give occasion to s.th. dati povod za kaj
    to go about one's occasions iti po opravkih
    to improve the occasion izrabiti priložnost (zlasti za moralno pridigo)
    to have occasion to imeti povod za kaj
    on occasion tu in tam, včasih
    on the occasion of ob (kongresu)
    to rise to the occasion biti čemu kos, odločno nastopiti
    to seize (ali take) the occasion; ali to take occasion by the forelock pograbiti priliko
    to take occasion to do s.th. izrabiti priložnost
    to be the occasion of s.th. biti povod za kaj
  • odpovédati (stanovanje, službo) to give notice, ZDA to notice; to denounce (pogodbo a treaty); (naročilo, naročeno) to countermand (an order); (glas) to fail; (motor) to break down, to stall

    odpovédati naročilo to cancel an order
    odpovédati stanovanje to give notice to quit
    odpovédati predstavo, tekmo to call off a performance, a contest
    odpovédati časopis to discontinue a newspaper
    glas mu je odpovedal his voice failed
    nogé so mi odpovedale my legs refused to obey me
    odpovedal je (službo) gospodarju he gave his landlord notice that he was going to leave
    mati je odpovedala gospodinjski pomočnici my mother has given her servant notice
    odpovedal sem podnajemniku I have given my lodger notice to quit
    živci so mu odpovedali his nerves snapped
    puška je odpovedala the rifle misfired (ali failed to go off)
    (zasilna) zavora je odpovedala the (emergency) brake failed
    kuharica nam je odpovedala the cook has given us notice
    odpovédati delodajalcu to give one's employer notice
    odpovédati delojemalcu to give an employee notice
    če vse drugo odpove in the last resort
    odpovédati se to renounce (čemu something); to resign, to divest oneself (čemu of something); (veri) to abjure, to abandon
    odpovédati se prestolu to abdicate the throne, to resign the crown
    odpovédati se članstvu to resign from membership
    odpovedal se je zahtevam do prestola he renounced his pretensions to the throne
  • odrêči (odkloniti) to refuse, to decline

    odrêči se čemu to renounce something, to resign something, to give something up; to waive, abjure; to relinquish
    odrêči se častem to decline honours
    odrêči se (neki) pravici to resign a right
    odrêči se dopustu to give up one's holiday
    odrêči se prestolu to abdicate; to renounce the throne
    odrekel se je nameri, da bi to storil he renounced the idea of doing it
    odrêči se pravicam do česa to quitclaim something
    on se ničemur ne odreče he denies himself nothing
    odrêči se upanju, misli to relinquish a hope, an idea
  • one1 [wʌn] pridevnik
    eden, ena; edin, neki, enak, isti

    one day nekega dne (v prihodnosti ali preteklosti)
    one or two eden ali dva, par
    all one vseeno
    it is all one to me vseeno mi je
    one another drug drugega
    one after another drug za drugim
    one with another povprečno
    like one o'clock na vso moč
    one and the same eden in isti
    ten to one zelo verjetno
    one at a time posamič, ločeno
    with one voice soglasno
    one man in ten vsak deseti (človek)
    all were of one mind vsi so bili istega mnenja
    no one man could do it sam tega ne bi zmogel nihče
    his one thought njegova edina misel
    the one way to do it edini način, kako to storiti
    to become one združiti se
    to be one too many for s.o. biti malo pretežko za koga
    to be made one poročiti se, biti združen v zakonu
    to make one pridružiti se komu
    to make one of pripadati komu (čemu), biti del koga (česa)
  • open1 [óupən] pridevnik (openly prislov)
    odprt (tudi medicina npr. rana)
    svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park)
    odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto)
    figurativno dovzeten (to za)
    figurativno izpostavljen (to čemu)
    odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.)
    figurativno prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo)
    ekonomija odprt, tekoč (račun)
    slovnica odprt (vokal, zlog)
    navtika ploven, nezaledenel, brez megle

    in the open air na prostem
    with open arms z razprostrtimi rokami, z ljubeznijo
    open book odprta knjiga, figurativno odkrit človek
    to be open with biti s kom odkritosrčen
    to be open to biti za kaj dovzeten
    open and above board odkritosrčen
    pravno in open court v javni razpravi
    pravno open and shut case nezapleten primer
    open day jasen dan
    ekonomija, politika the open door politika svobodne trgovine
    to force an open door izrabljati darežljivega človeka
    with open ears pazljivo (poslušati)
    with open eyes zavestno, z odprtimi očmi
    figurativno to keep one's eyes (ears) open imeti kaj pred očmi, budno paziti na kaj
    with open hands z odprtimi rokami, darežljivo
    to keep a day open pridržati si prost dan
    to keep open house (ali door) biti gostoljuben
    to lay open razodeti, odkriti, pokazati
    to lay o.s. open to izpostavljati se čemu
    open ice led, skozi katerega je še možna plovba
    open letter odprto pismo (v časopisu)
    to leave open pustiti(vprašanje) odprto
    to leave o.s. wide open to s.o. pokazati komu svojo slabo stran
    to lie open to biti izpostavljen
    ekonomija open market svoboden trg
    an open mind bistra glava
    with open mouth z odprtimi usti
    vojska open order razmaknjena vojaška formacija
    open port odprta luka
    open question odprto vprašanje
    open secret javna tajna
    open sesame lahek dostop
    ameriško open shop podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalisti
    open spaces javni parki (zemljišča)
    open season za lov in ribolov dovoljena sezona
    open town vojska odprto mesto, ameriško mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)
    open time čas, dovoljen za lov
    to throw open for urediti, pripraviti, odpreti komu
    pravno open verdict uraden odlok o smrti brez navedbe vzroka
    open water plovna, nezaledenela voda
    open weather milo vreme
    open winter mila zima
  • opposed [əpóuzd] pridevnik
    nasproten (to)
    popolnoma različen, nezdružljiv

    to be opposed to nasprotovati komu (čemu)
  • ornament1 [ɔ́:nəmənt] samostalnik
    ornament, okras (tudi glasba)
    figurativno dika, čast, ponos (to komu, čemu)
    cerkev, (tudi množina) cerkvena posoda, okras

    by way of ornament za (kot) okras