slábšati to worsen; to make worse
slábšati se to worsen; to become (ali to get) worse
vse bolj se slábšati to grow worse and worse
Zadetki iskanja
- slábše prislov worse
slábše kot prej worse than before
vedno slábše from bad to worse
nič slábše none the worse
na, v slábše for the worse
toliko slábše zanj so much the worse for him
lahkó bi nam bilo še slábše we could do worse
slábše ne moreš napraviti you can't do worse
obrniti se na slábše to take a turn for the worse
stvari gredo vse slábše matters go from bad to worse
sprememba na slábše a change for the worse
spremeniti se na slábše to change for the worse
izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej he has lost his job and is worse off than ever
toliko slábše! more's the pity! - slábši -a, -e worse
vedno slábši, -a, -e, vse slábši, -a, -e worse and worse
on je slábši, -a, -e kot njegov brat he is worse than his brother
danes je njegovo stanje še slabše his condition is even worse today
to bi bilo še slabše it would be worse still
vreme ne bi moglo biti slabše the weather is at its worst
slabše stvari nisi mogel napraviti you couldn't have done a worse thing
položaj postaja vedno slábši, -a, -e matters are going from bad to worse (ali are becoming worse and worse) - slíčen alike, like; resembling; similar; analogous, parallel
in slíčno, in slíčni and the like, and suchlike
na slíčen način in like manner, similarly
biti slíčen to be similar, to bear a resemblance to
to je čisto njemu slíčno that's just like him
slíčna sta si kot jajce jajcu they are as like as two peas
slíčno se s slíčnim druži (figurativno) birds of a feather flock together - slip1 [slip] samostalnik
zdrsljaj; spodrsljaj, padec; nezgoda, napaka; zareka(nje); uitje, izmuznjenje; prevleka za blazino; obleka, ki se hitro obleče ali sleče; otroški predpasniček, prtiček
množina, britanska angleščina kopalne hlačke
množina, gledališče premične kulise; stranski vhod, prostor, kjer stoje igralci, preden nastopijo na odru
lov konopec, vrv (za pse); izpustitev (psov); majhen brus
navtika poševna ravnina za splavitev ladij
geologija zemeljski udor, usad
a slip of a boy vitek, stasit deček
a fine slip of a girl vitko, stasito, brhko dekle
a slip of pen (tongue) spodrsljaj (lapsus) v pisanju (v govoru)
a slip on a piece of orange peel spodrsljaj na koščku oranžne lupine
to get the slip biti odklonjen, pasti (npr. pri izpitu)
he gave me the slip pobegnil (ušel, izmuznil se) mi je
to make a slip napraviti spodrsljaj, napako
there's many a slip'twixt the cup and the lip figurativno ne hvali dneva pred nočjo - slow [slóu]
1. pridevnik (slowly prislov)
počasen (of, in v, pri)
len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)
a slow current počasen tok
slow growth počasna rast
slow poison počasi delujoč strup
a slow worker počasen delavec
slow and steady počasen in vztrajen
slow and sure počasen in siguren
he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
he is slow to anger on se težko razjezi
it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
to be slow of wit biti počasne pameti
he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
to make slow progress počasi napredovati
slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
he is slow in the uptake on počasi dojema
my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute
2. prislov
počasi
slow! vozite počasi!
read slower! čitaj(te) počasneje!
my watch goes slow moja ura zaostaja
3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati
4. samostalnik
(kriket) počasna žoga - small1 [smɔ:l] pridevnik
majhen (po velikosti, obsegu, številu, starosti, količini, pomembnosti); maloštevilen; kratek, kratkotrajen; redek, lahek, vodén (o pijači)
narečno ozek
figurativno nepomemben, malo važen, neznaten, brez večje vrednosti; ozkosrčen, ozkogruden, malenkosten; šibek, skromen, reven; nizek; majhne moralne vrednosti, podel; osramočen
at a small rate poceni
in a small way, on a small scale v majhnem razmerju, v malem, skromno, malo
on the small side nezadostno velik, ne prevelik
small and early party družba maloštevilnih gostov, ki se kmalu razide; intimna večerna zabava
a small beginning majhen, skromen začetek
small blame to them ni se jim treba sramovati, to jim ne dela sramote; ni jim treba zameriti
and no blame to him! in kdo ga ne bi (po)karal!
small cattle drobnica
small drinker slab pivec
small farmer mali kmet, mali posestnik
small gross 10 ducatov
small hand navadne pisane črke
small hours ure po polnoči, male ure
small letters male črke
small means nezadostna sredstva
a small place majhen kraj
a small poetično nepomemben pesnik
small rain dežek, droben dež
small talk kramljanje, klepet(anje)
the small voice, the still small voice figurativno glas vesti
small wonder temu se je komaj čuditi
it is small of him to remind me of it malenkostno je od njega, da me spomni na to
that is only a small matter to je le malenkost
I call it small of him smatram, da je to nizkotno od njega
to feel small sramovati se
I found the way at last, and small thanks to you for your directions končno sem našel pot, in za to se mi ni treba zahvaliti vašim navodilom
he has small Latin and less Greek latinski zna malo, grški pa še manj
I have had small experience of such matters doslej imam malo izkušenj v teh stvareh
he has too small a mind not to be jealous of your success preozkosrčen je, da ne bi bil ljubosumen na vaš uspeh
to make s.o. feel small figurativno osramotiti koga
to make o.s. small napraviti se majhnega
to live in a very small way zelo skromno živeti
he was surprised, and no small wonder bil je presenečen, in nič čudnega (če je bil)
it will take only a small time to bo vzelo le malo časa
everybody thought it small of him to refuse to help vsakdo je smatral, da je grdó od njega, da je odklonil pomoč - small3 [smɔ:l] samostalnik
nekaj majhnega; majhen (tanek, ozek) del (česa); majhna oseba
množina telesno perilo; drobnarije, drobno blago
množina, Oxford, univerza prvi od treh izpitov za akademsko stopnjo B. A.
in small v malem, v miniaturi
in the small v majhnih količinah (enotah)
by small and small polagoma, počasi
the small of the back anatomija križ
many smalls make a great mnogo malega naredi veliko - smile1 [smáil] samostalnik
nasmeh, nasmešek, smehljaj; prijazen pogled
(često množina) naklonjenost, milost
smiles of fortune naklonjenost usode
she is all smiles and graces ona kar sije (žari, se topi) od prijaznosti
to force a smile prisiljeno se nasmehniti - smite*2 [smáit]
1. prehodni glagol
napasti; udariti; udarjati (na harfo); kaznovati
zastarelo zadati težak udarec (komu)
zastarelo pobiti, ubiti, usmrtiti; uničiti
figurativno zadeti, pasti na, obsijati, posijati na; gristi, mučiti; (pasivno) biti očaran (prevzet, zanesen, fasciniran)
2. neprehodni glagol
udarjati, deliti udarce (često smite out)
boleti
to smite s.o. dead ubiti koga
to smite s.o.'s head off odbiti komu glavo
to smite s.o. hip and thigh figurativno popolnoma potolči koga
her conscience smote her for her ingratitude vest ji je očitala njeno nehvaležnost
his conscience smote him vest ga je zapekla
he was smitten with her beauty njena lepota ga je popolnoma prevzela (očarala, fascinirala, osvojila)
God shall smite thee bog te kaznuj
my heart smote me srce me je zabolelo
an idea smote him v glavo mu je šinila (neka) misel
the light smote her hair svetloba ji je obsijala lase
a noise smote his ear hrup mu je udaril na uho
he was smitten with a desire popadla ga je želja
to be smitten with biti udarjen, biti zaljubljen v
the town was smitten with plague kuga je udarila na mesto - smoke2 [smóuk] neprehodni glagol & prehodni glagol
kaditi (tobak, pipo itd.); kaditi se, dimiti (se) (with od)
čaditi (se), okaditi (se); pariti (se); završeti
zastarelo slutiti, domnevati; sušiti v dimu, prekajevati, prekaditi, dati okus po dimu; pregnati (razkužiti, uničiti) z dimom
britanska angleščina, zastarelo drážiti, nagajati, imeti za norca (koga)
smoked glasses sajasta (temna) očala (za gledanje v sonce)
smoked ham prekajena gnjat
to smoke like chimney figurativno kaditi kot Turek, biti strasten kadilec
this cigar doesn't smoke well ta cigara se ne kadi dobro
I soon began to smoke that something was wrong kmalu sem zasumil, da nekaj ni v redu (da je nekaj narobe)
I was the first to smoke him figurativno meni se je najprej zbudil sum o njem; prvi sem ga spregledal
green wood smokes svež les se pari
to smoke green fly uničiti listno uš z dimom
I have not smoked for three years že tri leta ne kadim
he has smoked himself sick toliko je kadil, da mu je postalo slabo
the lamp smokes the ceiling svetilka čadi strop
to smoke a plot slutiti (vohati) zaroto
put that in your pipe and smoke it figurativno tu imaš nekaj, o čemer lahko razmišljaš
this rice is smoked ta riž diši po dimu - smŕt death; decease; (vladarja) demise; departure (from life)
smŕt na grmadi death at the stake, the stake
smŕt na morišču death on the scaffold
smŕt od utopitve death by drowning
smŕt od zadušitve death by asphyxiation (ali suffocation, smothering, strangling)
smŕt s strelom v glavo death from a bullet in the head
navidezna smŕt suspended animation
črna smŕt (kuga) Black Death
Smrt s svojo koso Death with his scythe
na smŕt bolan fatally ill, dangerously ill
do smŕti utrujen tired to death, tired out, dead beat; (od dela) done in, worn out, vulgarno buggered, knackered
konjska smŕt (= konjederec) flayer, VB knacker
smŕt na vešalih hanging
kamenjan do smŕti stoned to death
rojen po očetovi smŕti posthumous
junaška smŕt a hero's death
do svoje smŕti to one's dying day
obletnica smŕti anniversary of someone's death
letnica, leto smŕti year of someone's death
preziranje smŕti contempt for death
uradna proglasitev smŕti official declaration of death
boj za življenje ali smŕt life-and-death struggle
smŕt izdajalcu! death to the traitor!
smŕt fašizmu - svobodo narodu! Death to Fascism - Liberty to the People!
biti na pragu smŕti to be (lying) at death's door
to bo moja smŕt this will be the death of me
boriti se s smŕtjo to be at one's last gasp (ali breath), to breathe one's last, to be at death's door, to be on one's deathbed
gre za življenje ali smŕt (za biti ali ne biti) it is a matter (ali case) of life and death
iti v smŕt za... to give one's life for...
drveti v zanesljivo (gotovo) smŕt to rush headlong to certain death
na smŕt se dolgočasiti to be bored to death
do smŕti izkrvaveti to bleed to death
pogledati smŕti v oči to look death in the face
obsoditi na smŕt to sentence (ali to condemn) to death
imeti (storiti) lepo smŕt to die a happy death
umreti junaške smŕti to meet a hero's death
umreti naravne smŕti to die a natural death
umreti nasilne smŕti to die a violent death, (zlasti biti obešen) to die in one's shoes
povzročiti smŕt kake osebe to be the death of someone
uiti smŕti to escape death
umreti lahke smŕti to die an easy death
umreti bedne smŕti to die a dog's death
sam si zadati smŕt to make away with oneself, to take one's own life, to commit suicide
biti obsojen na smŕt (figurativno) to earn the wages of sin - smŕtno mortally, deadly
smŕtno bolan dangerously ill
smŕtno ranjen mortally wounded
smŕtno raniti to wound mortally
smŕtno resen very serious
smŕtno zaljubljen desperately in love; over head and ears in love - snick [snik]
1. samostalnik
drobna zareza, urez; (cricket) lahen udarec
2. prehodni glagol
(z nožem ali s škarjami) napraviti zarezo, rahlo (kaj) zarezati
sleng (u)krasti, zmakniti; (cricket) lahno udariti (žogo)
snick and snee suniti, urezati (z nožem)
to snick off odrezati
to snick out izrezati - snug2 [snʌg]
1. pridevnik (snugly prislov)
zaščiten, dobro zavarovan, skrit, udobno nameščen; udoben, komoden, topel, prijeten; ugoden; živeč v dobrih razmerah; zadosten, čeden (dohodek, obed itd.); ki se dobro prilega, pristaja (o obleki)
navtika dobro zgrajen (zaščiten, nameščen), neprepusten za vodo (o ladji)
(as) snug as a bug in a rug figurativno zelo udobno, v blagostanju
a snug fortune lepo, čedno premoženje
a snug little dinner dobra večerjica
a snug jacket lepo pristajajoč suknjič
a snug income čeden dohodek
to keep it nice and snug figurativno lepo molčati o tem, skrivati to
to lie snug lepo, udobno, na skritem ležati
to make a boat snug namestiti čoln v zavetje (pred slabim vremenom)
2. prislov
udobno, komodno; prijetno - so [sóu]
I. prislov
tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi
1.
so so tako tako, ne dobro ne slabo
so and so tako ali tako
so as na isti način kot; tako da (posledica)
so ... as toliko ... kolikor
never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
so far doslej
so far so good doslej (vse) dobro
so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
so far as I know kolikor (jaz) vem
so far forth do te stopnje, arhaično doslej
so far from nasprotno od, namesto da
so fashion ameriško na ta način, tako
so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
so long! pogovorno na svidenje!
so many tako mnogi, toliki
so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
so much toliko, v tolikšni meri
so much bread toliko kruha
so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
so then torej tako je to; zaradi tega
so to speak tako rekoč
2.
and so on, and so forth in tako dalje
even so celó tako, celó v tem primeru
ever so neskončno
he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
every so often tu pa tam
if so če je (to) tako, v takem primeru
in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
in so many words dobesedno, prav s temi besedami
Mr. So-and-so g. X.Y.
not so very bad ne ravno slabo
or so približno (toliko)
10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
quite so takó je, popolnoma točno
why so? zakaj tako? zakaj to?
3.
I hope so upam, da
I told so rekel sem tako (to)
Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi
4.
I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
is that so? je to tako? je res? tako? res?
you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
you don't say so! (saj to) ni mogoče!
all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)
II. veznik
pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le
so, that's what it is! takó je torej to!
so that tako da
he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili
III. medmet
tako! narejeno! opravljeno! - soc [sɔk] samostalnik
zgodovina, pravno sodstvo, sodna oblast, sodno okrožje
sac and soc pravica zasliševanja in sojenja - socket [sɔ́kit]
1. samostalnik
votlinica, luknja (npr. v svečniku za svečo)
medicina sklepna ponvica, jamica; očesna jamica; okov (žarnice)
elektrika vtikalna doza
tehnično obojka, flanša
socket of teeth zobna jamica
eye socket očesna jamica
socket-joint medicina, tehnično óblasti sklep
ball and socket joint univerzalni sklep (ki se premika na vse strani)
you have almost pulled my arm out of its socket skoraj si mi izpahnil roko
2. prehodni glagol
vtakniti v obojko ali v vtikalno dozo - soda [sóudə] samostalnik
kemija soda, natrijev (bi)karbonat; sodavica
a whisky and soda whisky s sodavico - sódavica soda water; soda; ZDA seltzer (-water)
viski s sódavico whisky and soda
točilnica sódavice ZDA soda fountain