do*1 [du:]
1. prehodni glagol
napraviti, storiti, početi, delati, (iz)vršiti, narediti; končati, urediti, prirediti; pospraviti; uspe(va)ti; zadostovati; (s)kuhati, (s)peči; popiti; povzročiti; trgovati
sleng varati
gledališče igrati; prehoditi; ogled(ov)ati si; prevesti
domačno pogostiti; odsedeti (kazen)
2. neprehodni glagol
delati, ravnati; postopati; ukvarjati se; počutiti se; zadovoljiti; uspevati, napredovati
to do battle bojevati se
to do better poboljšati se
to do one's best na vso moč se truditi
to do s.o.'s bidding izpolniti ukaz koga
to do one's bit storiti svojo dolžnost
to do brown oslepariti
to do business trgovati
to do credit biti v čast
to do one's damnedest na vso moč se truditi
I have done my best potrudil sem se, kar se da
to do a drink piti
to do a favour izkazati ljubeznivost
to do good prijati, dobro (komu) storiti
to do a guy popihati jo, zbežati
to do one's hair počesati se
to do harm škodovati
to do one's heart good prijati komu
to do the heavy ošabno se vesti
to do the honours poskrbeti za goste
to do s.o. an ill turn zagosti jo komu
to do s.o. injustice storiti komu krivico
to do justice odkrito priznati; pogovorno s slastjo pojesti
how do you do dober dan, pozdravljeni
to do like for like vrniti milo za drago
to do the messages iti po opravkih
to do a mean thing podlo ravnati
to make do prebijati se, shajati s svojimi sredstvi
pogovorno nothing doing s tem ne bo nič
to do a part imeti vlogo
to do pictures iti v kino
to do a place ogledati si kak kraj
to do s.th. on the Q. T. delati kaj na skrivaj
to do sums reševati (računske) naloge, delati račune
pogovorno to do the talking imeti glavno besedo
to do things by halves delati stvari na pol
sleng to do time sedeti v ječi
to do s.o. a good turn narediti komu uslugo
to do the trick doseči namen
to do o.s. well privoščiti si
to do well dobro igrati; imeti uspeh, dobro se počutiti
well-to-do premožen, bogat
to do a room pospraviti sobo
do well and have well kdor si dobro postelje, dobro spi
that will do to zadostuje
that won't do to ne gre, to ni dovolj
one must do at Rome as the Romans do kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti
it was do or die with him šlo mu je za življenje ali smrt
what can I do for you? s čim vam lahko postrežem?
Zadetki iskanja
- dog1 [dɔg] samostalnik
zoologija pes, volk, lisjak
množina kovinski podstavek za polena v kaminu
domačno ničvrednež
sleng zagovednež, cepec, tepec
množina, sleng noge; rudniški voziček
dog's age cela večnost
dirty dog nravno slab človek
every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
to give a dog a bad (ali an ill) name and hang him zvaliti vso krivdo na človeka na slabem glasu
barking dogs never bite pes, ki laja, ne grize
to have a dog in one's belly biti čemeren
between dog and wolf v mraku
dog in a blanket vrsta sadnega kolača
to blush like a dog ne poznati sramu
a dog's chance nobeno upanje
a dead dog neuporaben človek ali reč
to die a dog's death, to die like a dog bedno poginiti
dog eat dog brezobzirno tekmovanje
like a dog's dinner po zadnji modi (oblečen)
dogs don't eat dogs vrana vrani oči ne izkljuje
ameriško, vojska, sleng dog's face navadni vojak, infanterist
a gay (ali jolly) dog veseljak
to go to the dogs propasti, priti na psa, obubožati, priti k nič
to help a lame dog over a stile pomagati komu v stiski
ameriško, sleng hot dog vroča hrenovka v žemlji
to lead a cat and dog life vedno se prepirati, živeti ko pes in mačka
a dog in the manger nevoščljivec
need to see a dog potreba po izpraznitvi črevesa
dog on it! prekleto!
sleng to put on dog šopiriti se
it rains cats and dogs lije ko iz škafa
to send s.th. to the dogs potratiti, zapraviti, pognati
let sleeping dogs lie kar je bilo, naj bo pozabljeno
dog tag pasja znamka
to take a hair of the dog that bit one "mačka" z vinom preganjati
to throw to the dogs zavreči, na klin obesiti; figurativno žrtvovati
top dog najvišja oseba, visoka živina
under dog podrejeni
whose dog is dead? kaj se dogaja?, kdo je umrl? - doit [dɔit] samostalnik
malenkost; božjak
not to care a doit prav nič se ne meniti
not worth a doit niti počenega groša vreden - dolžán indebted (to); owing; obliged; bound
biti dolžán to owe
koliko sem Vam? dolžán how much do I owe you?
dolžán sem mu 10 funtov I owe him ten pounds
to sem dolžán storiti I am obliged to do it
nikomur nisem nič dolžán I don't owe anyone anything
vsem je dolžán he's in debt all round
on ne ostane ničesar dolžán he gives as good as he gets
dolžán sem Vam zahvalo I owe a great debt of thanks to you - dreg [dreg] samostalnik
zadnji ostanek
množina usedlina, gošča, kalež; tropine
figurativno sodrga
to the dregs do dna (izpiti)
not a dreg prav nič - drúg(i) -a, -o second; other, another
drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks - earthly [ə́:ɵli] pridevnik
zemeljski; posveten; telesen
pogovorno no earthly use prav za nobeno rabo
sleng not an earthly nobena možnost, brez upanja na uspeh
the earthly paradise raj na zemlji
he had nothing earthly nič na svetu ni imel - egg1 [eg] samostalnik
jajce
sleng letalska bomba
ameriško, sleng neotesanec, fant, dečko
in the egg v zarodku
sleng a bad egg pokvarjenec
sleng a good egg dober dečko
like a Curate's egg samo deloma dober, v splošnem pa slab
to have (ali put) all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
to teach one's grandmother to suck eggs pišče več od koklje ve
sleng goose egg ničla, nič
to crush in the egg v kali zatreti
as full as an egg do vrha poln
to get eggs for one's money preveč plačati
to lay eggs nesti jajca
vojska sl polagati mine
as sure as eggs is eggs popolnoma gotovo
to tread upon eggs hoditi zelo oprezno
hard-boiled egg v trdo kuhano jajce
soft-boiled egg v mehko kuhano jajce
poached egg skrknjeno jajce
wind (ali addle) egg gnilo jajce
white of egg beljak
yolk of egg rumenjak
fried eggs pečena jajca "na oko"
scrambled eggs cvrtje - else2 [els] pridevnik
drugi
somebody else nekdo drugi
anybody else kdorkoli drugi
nobody else nihče drugi
everybody else vsak drugi
something else nekaj drugega
anything else še kaj
not anything, nothing else nič drugega
everything else vse drugo
someone else nekdo drugi
anybody else (ali anyone) kdorkoli še
nobody else's nikogar drugega - equally [í:kwəli] prislov
prav tako, enako
equally with prav tako kot
equally good prav tako dober, nič slabši - failure [féilə] samostalnik
propadanje, razdor; neuspeh, polomija, fiasko; brodolom; manjkanje; bankrot; razočaranje; zanemarjanje; nesrečnik, -nica
failure of the crops slaba letina
to turn out a failure, to be a failure ne se obnesti
to end in (ali meet with) failure doživeti neuspeh, ne se posrečiti
he is a failure nima uspeha, ni za nič
to be doomed to failure biti brezupno - faint2 [feint] pridevnik (faintly prislov)
slaboten, šibek; boječ, plašen; izčrpan, oslabel, vrtoglav; nejasen, moten, meglen; nedoločen
faint heart never won fair lady brez poguma nič ne dosežeš
not the faintest idea niti pojma ne
faint recollection nejasen spomin - farewell1 [fɛ́əwél] medmet
zbogom
farewell to dovolj je bilo, nič več - farthing [fá:ðiŋ] samostalnik
četrtpenijski novec
not to care a brass farthing prav nič se ne meniti
not worth a brass farthing prav nič vreden, zanič - fat1 [fæt] pridevnik
masten, tolst, debel, rejen; rodoviten, ploden, obilen, donosen; neumen, trapast; neobčutljiv
ameriško smolnat
sleng a fat chance bore malo ali nič upanja
sleng a fat lot presneto malo
to cut up fat zapustiti veliko premoženje
to cut it fat pretiravati; živeti ko vrabec v prosu
a fat job dobro plačano delo
to grow fat rediti se
fat face (printing) type masten tisk - fear2 [fiə]
1. neprehodni glagol
bati se; spoštovati; trepetati
2. prehodni glagol
arhaično prestrašiti; plašiti
never fear! nič se ne boj!, brez skrbi! - fig1 [fig] samostalnik
smokva
figurativno malenkost
not to care a fig prav nič ne marati; biti mar ko žabi oreha
green figs sveže smokve
pulled figs suhe smokve - fíga botanika fig; (pričeska) bun; contemptuous gesture made with thumb between index and middle fingers
posušena fíga dried fig
venec fíg a string of figs
konjske fíge horse droppings, horse manure, horse dung, vulgarno horse turds
fíga mož (figurativno) one who reneges, reneger, unreliable fellow; bastard
biti fíga mož to go back on one's word; to break one's promise
fígo držati figurativno to keep one's fingers crossed, to cross fingers (za srečo for luck)
moramo fígo držati! touch wood!
fígo pokazati komu to make a contemptuous gesture at someone, to cock a snook at someone
to mi je fígo mar I don't care a damn about it, I don't give a hang (ali hoot) about it
za vsako fígo jokati to whimper (ali to cry) at the slightest provocation (ali žargon for damn all)
Figo, pa ne njegov obraz! His face my foot!
fígo (= nič) ji bo to koristilo! (ironično) a lot of good that'll do her!
fígo ti je mar! a lot you care! - figure1 [fígə] samostalnik
postava; slika, risba; podoba, lik, kip; videz; vzorec, diagram; številka; znesek, cena; vloga; ugled; simbol; pesniška figura; plesna figura; sijaj; osebnost
to cut (ali make) a figure imeti vlogo, predstavljati, biti videti
figure of fun smešna oseba
double figures dvomestno število
at a low figure poceni
he is a figure above me je veliko boljši od mene
at a high figure drago
to keep one's figure ne se rediti
to cut no figure nič ne veljati
a man of figures, clever at figures dober računar
a poor hand at figures slab računar
what's the figure? koliko stane?, kakšen je račun?
person of figure ugledna oseba
a well developed figure lepa postava - fire1 [fáiə] samostalnik
ogenj, plamen, požar; streljanje
figurativno gorečnost, navdušenje, vnema, razburjenje; vročica; pekel; smrt na grmadi
to add fuel to the fire prilivati olje v ogenj; poslabšati; razpihovati strasti
medicina St. Anthony's fire šen
between two fires med dvema ognjema
a burnt child dreads the fire kdor se opeče, je drugič previden
to catch (ali take) fire vneti se
fire control stolp, s katerega vodijo streljanje; boj proti gozdnim požarom
fire department požarni oddelek
to go through fire and water mnogo pretrpeti
to lay a fire pripraviti za zakurjenje
to open fire začeti obstreljevati
out of the frying-pan into the fire z dežja pod kap
to pour oil on fire prilivati olje na ogenj, razdražiti, podpihovati
to set on fire, to set fire to zažgati, prižgati
vojska blind fire streljanje brez cilja, na slepo
to keep up a fire vzdrževati ogenj; nenehno obstreljevati
to be on fire goreti
there's no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj; iz nič ni nič
to set the Thames on fire narediti nekaj izrednega, iznajti smodnik
to strike fire izkresati ogenj
withering fire uničevalen ogenj
running fire salva strelov; zapovrstni napadi kritike