Franja

Zadetki iskanja

  • korístiti to be useful (ali of use, of service); to serve; to be profitable (ali advantageous), to prove efficient (ali effective); to be good (for); arhaično to avail

    ne korístiti to be useless, to be of no use, to be of no good, (biti zaman) to be of little avail, to be in vain, to be fruitless (ali futile, to no purpose)
    to mi nič ne koristi arhaično it avails me nothing
    to lahko še kaj koristi it may still be of some use (ali of some service, serviceable)
    kaj koristi (pomaga), da (če)... what use is it (ali arhaično what avails it) that (if)...
    nič ne koristi it is of no use, pogovorno it's no use, arhaično it is of no avail
    nikomur (to) ni koristilo nobody was any the better for it
    vsa ta reč ti ne bo nič koristila all that stuff won't do you any good
  • lamb1 [læm] samostalnik
    jagnje; jagnjetina; ovčica (član verske skupnosti)

    you may as well be hanged for a sheep as for a lamb če že grešiš, pojdi do konca (kazen ne bo nič manjša)
    wolf (ali fox) in lamb's skin volk v ovčji koži, hinavec
    like a lamb ko jagnje, pohleven, krotek
    in (ali with) lamb breja (ovca)
    the Lamb (of God) božje jagnje, Kristus
  • (samó) only; (edino) merely, solely

    lè on only he, nobody but he
    lè da... only that...
    lè tega ne! anything but this!
    lè tokrat, to pot (for) this once
    lè nekaj minut just a few minutes
    lè zaradi solely because of
    lè malo only a little, not much
    lè počasi, dečki! easy, lads (ali boys)!
    vse, lè denarja ne everything except (ali but) money
    ne lè..., temveč tudi... not only... but also...
    ne lè on, tudi ti not only he, but you also
    pa je lè res! it is true all the same!
    kdo (kje) lè...? who (where) on earth...?
    če lè provided (that)..., only if...
    lè kdo je to naredil? whoever could have done it?
    prišel sem ti lè povedat, da... I have come solely to tell you that...
    kolikor lè moremo just as much as we can
    prosim te lè, da mi obljubiš... I merely ask you to promise me...
    če lè ne bi toliko govorila! if only she did not talk so much!
  • like6 [laik]

    1. prehodni glagol
    rad imeti, marati, ugajati, všeč biti; rad (jesti, piti itd.)
    pogovorno prijati, dobro deti

    2. neprehodni glagol
    hoteti, želeti

    how do you like it? kako ti to ugaja, kako se to zdi?
    I'd like to rad bi
    as you like it kakor želiš
    I like that! kaj takega!
    what do you like better? kaj imaš rajši?
    I like coffee, but it does not like me rad imam kavo, a ne dene mi dobro
    much liked zelo priljubljen
    (just)as you like (čisto) po želji
    do as you like delaj, kar hočeš
    if you like če hočeš, če želiš
    I am stupid if you like but mogoče sem neumen, vendar
  • ljúb dear; (v pridigah) dearly beloved

    zaradi ljúbega miru for peace and quiet, for a quiet life
    karkoli ti je ljúbo anything you like (ali please)
    stori to meni na ljúbo do if for my sake, do it to please me
    napravi, kar ti je ljúbo! do as you like
    tebi na ljúbo bom to naredil I shall do it to please you
    ljúbo bi mi bilo, če... I should like (ali appreciate) it if...
    kava mi je ljubša kot čaj I prefer coffee to tea
    ta roman je moja najljubša knjiga this novel is my favourite book
    najljubše opravilo (»konjiček«) hobby
  • ljubíti to love; to be fond of; to like, to be attached (to)

    če se ti ljubi if you feel like (it), if you've a mind to!
    ljubi se mi I feel like..., I have a mind (ali a wish) to
    ne ljubi se mi I don't feel like..., I have no wish to...
    ne ljubi se mi iti v kino I don't feel like going to the cinema, I have no wish (ali I have no mind, I am not disposed) to go to the cinema
    ljubíti se to love each other (one another)
    kdor ljubi, ta kaznuje spare the rod and spoil the child
  • long2 [lɔŋ] prislov
    dolgo

    as (ali so) long as dokler, samo če
    long after dolgo potem
    long ago zdavnaj
    not long ago pred kratkim
    as long ago as 1900 že l. 1900.
    long before že zdavnaj prej
    long since že davno
    all day long ves dan
    so long! na svidenje!
    don't be long ne pomudi se
    to be long in doing s.th. potrebovati mnogo časa za kaj napraviti
    I won't be long ne bom dolgo odsoten
    he won't be long for this world ne bo več dolgo živel
    no (ali not any) longer nič več, ne delj
    to hold out longer dlje zdržati
  • look at neprehodni glagol
    gledati, motriti, ogledovati

    just look at it? le poglej to!
    pretty to look at lepo za videti
    to look at him če ga pogledaš, bi mislil da
    I wouldn't look at it nečem niti slišati o tem
  • love2 [ləv]

    1. prehodni glagol
    ljubiti, rad imeti

    2. neprehodni glagol
    ljubiti, biti zaljubljen

    love me, love my dog če ljubiš mene, ljubi tudi moje prijatelje
    Lord love you! za božjo voljo! (presenečenje)
    to love to do s.th. zelo rad kaj delati
  • lúč light; (svetilka) lamp

    električna lúč electric light(ing)
    prometna lúč traffic light, stop-go sign
    plinska lúč gaslight
    pri lúči by (artificial) light
    v pravi lúči in its true aspect
    pokazati kaj v pravi lúči to show something in its true colours
    rudarska lúč miner's lamp
    lúč gori the light is on
    lúč ne gori the light is out
    lúč je ugasnjena the light is off
    držati proti, k lúči to hold up to the light
    iti komu z lúči to stand out of someone's light
    on ni nobena lúč (figurativno) he is no great light
    prižgati lúč to put (ali to switch, to turn) the light on
    ugasniti lúč to put the light out, to turn (ali to switch) the light off
    postaviti kaj v pravo lúč to put something in the true light
    postaviti kaj v nepravi, v napačni lúči to present something in the wrong light, to misrepresent
    to prikazuje stvar v drugi, v novi lúči that puts the matter in a new light
    ne stoj mi na lúči! don't stand in my light!
    to meče novo lúč na to vprašanje this throws a new light on the question
    metati slabo lúč na... to reflect (unfavourably) on...
    njegovo vedenje meče slabo luč na njegovo vzgojo his behaviour reflects (unfavourably) upon his upbringing
    zagledati lúč sveta to come into the world, to be born, to be brought into the world, to be born, to be brought into the world, to see the light
    če to gledamo v lúči najnovejših odkritij if we view it in the light of the most recent discoveries
    tisoči luči na ulicah thousands of lights in the streets
  • lump2 [lʌmp]

    1. prehodni glagol
    narediti kepo, nakopičiti, dati na kup, zmetati v en koš (together)
    staviti ves denar (on na)
    figurativno premetati, pomešati, zmešati (with s, z)
    zbrati (in(to) v, under pod)

    2. neprehodni glagol
    kepiti, nakopičiti se; okorno se premikati, štorkljati (along); sesesti se (down)

    if you don't like it you can (ali may) lump it če nečeš, pa pusti
    sleng to lump it sprijazniti se s čim, iti k vragu, pogoltniti kaj
  • magári (zaradi mene, nimam nič proti) I don't mind, I have no objection (to it); sure, even

    magári če even if, though
    magári če je... even should it be...
  • mark1 [ma:k] samostalnik
    znak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig
    britanska angleščina red, ocena (šolska)
    ekonomija varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča
    figurativno standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka)
    vojska tip, model
    šport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks)
    zgodovina marka, mejno ozemlje

    ear mark razpoznavni znak na ušesu, figurativno razpoznavni znak
    distinctive mark razpoznavni znak
    a mark V tank tank tipa V
    mark moot občinski zbor, shod
    below the mark pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolan
    beside the mark mimo tarče, figurativno netočen, nepravilen, zgrešen, irelevanten
    ameriško, sleng easy mark lahkovernež
    šport to get off the mark startati
    to hit the mark zadeti, uspeti
    to leave one's mark pustiti sled
    a man of mark ugleden človek
    to make one's mark upon (ali with) uspeti, uveljaviti se pri
    to make a mark in the calender zaznamovati dan v koledarju
    sleng not my mark ni po mojem okusu, mi ne odgovarja
    to miss the mark zgrešiti, ne uspeti
    bad marks slabo spričevalo (v šoli)
    to obtain full marks dobiti dobre ocene
    off the mark čisto napačen, zgrešen
    you are quite off the mark zelo se motite
    to overshoot the mark ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predaleč
    straight off the mark takoj
    (god) save the mark bog pomagaj če povem (opravičilo preden se pove kaj neprijetnega)
    ekonomija trade mark varstvena (tovarniška) znamka
    to toe the mark storiti svojo dolžnost
    up to the mark na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravja
    wide of the mark daleč mimo, figurativno zelo zgrešen
    within the mark v dovoljenih mejah, upravičen
    mark of mouth znak starosti (po konjevih zobeh)
    marks of punctuation ločila
    question mark vprašaj
  • memory [méməri] samostalnik
    spomin, sloves (posmrtni)

    from (ali by) memory po spominu
    in memory of v spomin na
    to the best of my memory v kolikor se spomnim
    to call to memory poklicati komu v spomin, spomniti se
    to commit to memory vtisniti si v spomin
    to escape one's memory pozabiti
    to have a good (weak) memory imeti dober (slab) spomin
    to retain a clear memory of ohraniti v dobrem spominu
    if my memory serves me (right) če se prav spomnim
    before (ali beyond) memory pred davnim časom
    within living memory v spominu sedaj živečih
    within the memory of men od pamtiveka
    retentive (ali tenacious) memory dober spomin
    tehnično memory store skladišče informacij (v stroju, ki obdeluje podatke)
  • mile [máil] samostalnik
    milja (1609 m)

    nautical (ali sea) mile morska milja (1863 m)
    miles easier (better, worse) mnogo lažje (boljše, slabše)
    miles apart na milje oddaljen, figurativno neizmerno daleč
    figurativno not to come within a mile of ne približati se niti za korak
    give him an inch and he will take a mile če mu ponudiš prst, zagrabi celo roko
    pogovorno that sticks out a mile to še slepec vidi
    figurativno to miss s.th. by a mile popolnoma zgrešiti
    navtika to make short miles hitro jadrati, pluti
  • mind2 [máind]

    1. prehodni glagol
    paziti na kaj, meniti se za kaj, skrbeti, brigati, ozirati se na kaj; nasprotovati, ugovarjati
    arhaično spomniti (of na)
    spomniti se na kaj

    2. neprehodni glagol
    paziti; biti proti

    to mind one's book pridno se učiti
    to mind one's own business pometati pred svojim pragom, brigati se zase
    if you don't mind če nimaš nič proti
    don't mind me ne oziraj se name, ne pusti se motiti
    would you mind coming! bi prišel, prosim!
    do you mind my smoking? imaš kaj proti, če kadim?
    pogovorno mind you write glej, da boš pisal
    pogovorno I don't mind if I do prav rad to storim
    mind and do that pazi, da boš to res storil
    sleng to mind one's eye biti previden
    mind (yon)! zapomni si!
    never mind! nič ne de, ni važno, ne vznemirjaj se, ne oziraj se na to!
    never mind him! ne brigaj se zanj!
    sleng mind out! pazi, umakni se!
    he minds a great deal je proti, zelo ga moti
    to mind one's P's and Q's biti previden v besedah in vedenju
    I shouldn't mind (a drink) rad bi (kaj popil), nimam nič proti
    mind the step! pazi na stopnico!
  • minded [máindid] pridevnik
    razpoložen, voljan, rad; čemu vdan, privržen, naklonjen (v sestavljenkah)

    if you are so minded če je to tvoj namen
    air-minded ki se nagiba k letalstvu
    evil-minded zlonameren
    high-minded plemenit
    narrow-minded ozek, tesnosrčen
    open-minded širokosrčen
    sport-minded ki ima rad šport
  • môči (morem) to be able, to be capable, to be in a position (to do something); to be enabled; (biti sposoben) to have the faculty, to have the capacity

    ni môči (ni moč) it is impossible
    morem I can
    ne morem I cannot, I can't, I am unable, I am incapable
    morem samó pohvaliti... I can't help praising, I can only praise, I have nothing but praise for...
    ne morem ga trpeti I cannot bear (ali stand) him
    če le morem if I can help it
    ne morem si kaj, da se ne bi smejal I can't help (ali resist) laughing
    on me ne more (figurativno) he can't stand me
    ne morejo se (figurativno) they cannot agree
    ne morem več (od utrujenosti) I am dog-tired, I am dead with fatigue, I am knocked-up
    ne morem si tega privoščiti I cannot afford it
    nič ne morem za to it is not my fault
    morem samo (reči)... I simply must (say)...
    storil bom, kar bom največ mogel I'll do my best, I'll do all I can, I'll do my utmost, I'll do my very (ali level) best
    ne bom mogel plačati I shall not be able to pay
    obžalujem, da ne morem I regret my inability
    ne morem biti brez I cannot go (ali do) without
    denar more vse money talks
    njemu ne moreš verjeti he is not to be believed
    nanj se ne moreš zanesti he is not to be relied upon
    moglo bi biti takó it might possibly be so, pogovorno could be
  • mogóč possible; likely; (izvedljiv) feasible, achievable, practicable

    vse mogóče every possible (case), all possible (cases), all the possibilities
    vse mogóči ljudje people of every sort and kind
    ni mogóče! no!, is it possible!; you don't say!
    kar največ mogóče as much as possible, to the utmost
    če je mogóče if possible
    vse, kar nam je mogóče everything possible, everything within our power
    kolikor mi bo le mogóče to the best of my power
    storil bom vse, kar mi bo mogóče I'll do my best (ali my utmost)
    napraviti vse mogóče to do all in one's power, to do (ali to try) one's best, to try every possible means, to leave no stone unturned, to strain every nerve, to exert oneself to one's utmost
    ni nam bilo mogóče it was beyond us
    brž ko mogóče as soon as possible
    vzpon na goro je mogóč le z ene strani the ascent of the mountain is possible (ali practicable) on one side only
  • mój -a, -e (pridevniško) my, (zaimek; pridevnik samo v predikativni rabi) mine

    mój, -a, -ei pl my people
    mój, -a, -ei dragi my dear ones, my family
    mój, -a, -ea knjiga my book
    ta, mój, -a, -ea knjiga this book of mine
    ta knjiga je mój, -a, -ea this book is mine
    tvoj in mój, -a, -e oče your father and mine
    mój, -a, -e bog! dear me!, oh dear!
    neki (eden) mojih bratrancev a cousin of mine, one of my cousins
    neki prijatelj mojega očeta a friend of my father's
    jaz in mój, -a, -ei smo na deželi my family (ali pogovorno my folks) and I are in the country
    mój, -a, -e lasten my own, of my own
    če bi šlo po mojem if I had my (own) way