Franja

Zadetki iskanja

  • shelter1 [šéltə] samostalnik
    zaklonišče, zavetišče, zatočišče, zavetje (from pred)
    zaščitna streha
    vojska bunker; zaščita, okrilje, krov, varstvo; prenočišče

    shelter half vojska šotorsko krilo
    shelter-stick sleng dežnik
    under shelter of the night pod zaščito (okriljem) noči
    to afford a shelter nuditi zavetje
    to be a shelter from ščititi pred
    to get (to seek, to take) shelter dobiti (iskati, najti) zavetje from pred, with pri
  • shoot*2 [šu:t]

    1. prehodni glagol
    iz-, na-, pre-, ustreliti; sprožiti, izstreliti (strelico); vreči (sidro); odvreči (odpadek); izprazniti, iztovoriti; metati, sipati (svetlobo), metati (poglede)
    ameriško, sleng odvreči kot neuporabno; poganjati (mladike); zapahniti (vrata); drveti ali hitro voziti, se peljati po čem, preko česa
    fotografija posneti, slikati, fotografirati
    sleng izreči, izgovoriti

    2. neprehodni glagol
    streljati (at na, v)
    streljati divjačino, loviti, baviti se z lovom, biti lovec; poganjati, brsteti, kliti, naglo rasti
    fotografija napraviti posnetek; boleti, trgati (o zobobolu); pošiljati (svetlobo, žarke); švigniti, šiniti, planiti
    figurativno razvijati se, zoreti

    shoot him! ustrelite ga!
    a shooting pain zbadajoča bolečina, zbodljaj
    a shooting star zvezdni utrinek, meteor
    to shoot o.s. ustreliti se
    to shoot the amber ameriško, sleng pri rumeni luči voziti skozi križišče
    to be shot of s.o. znebiti se koga
    I'll be shot if... naj na mestu umrem, če...
    to be out shooting biti na lovu
    to shoot the bolt odriniti zapah
    to shoot one's bolt sleng napraviti, kar se (le) da
    to shoot the cat pogovorno bljuvati, bruhati, kozlati
    a cat shot out of the room mačka je šinila iz sobe
    to shoot big game loviti, streljati veliko divjad
    to go shooting iti na lov
    the driver was shot out of the car šoferja je vrglo iz avta
    a grain shoots zrno kali
    to shoot a bridge hitro se peljati, šiniti pod mostom
    to shoot a line sleng bahati se, pretiravati
    to shoot one's linen namenoma kazati krajnike svojih manšet
    to shoot a match udeležiti se tekmovanja v streljanju
    to shoot the moon sleng odseliti se ponoči brez plačanja stanarine
    to shoot wide of the mark figurativno zelo se zmotiti
    to shoot the Niagara figurativno poskusiti vratolomno dejanje
    to shoot questions at s.o. bombardirati koga z vprašanji
    to shoot a rapid šiniti prek brzice
    to shoot a scene film snemati sceno (prizor)
    to shoot straight sleng biti pošten, iskren
    he was shot for a spy bil je ustreljen kot špijon
    to shoot the sun navtika določiti položaj ladje s sekstantom opoldne
    my tooth shoots abominably zob me strašansko boli
    to shoot the traffic lights pri rdeči luči voziti skozi križišče
    to shoot the works figurativno igrati za najvišji vložek; vložiti skrajne napore
  • shop1 [šɔp] samostalnik
    prodajalna, trgovina, trgovski lokal, blagovnica; delavnica, popravljalnica, oddelek (v tovarni)
    sleng ustanova, šola, univerza; zgradba, prebivališče; poklic, stroka, stvari v zvezi s poklicem, s stroko
    sleng zapor

    all over the shop sleng v neredu, razmetano po vseh kotih, na vse strani
    at our shop pri nas (doma, v naši šoli itd.)
    the shop britanska angleščina, sleng vojaška akademija, britanska angleščina, sleng Spodnji dom parlamenta
    baker's shop pekarna
    chemist's shop lekarna
    fitting-shop montažna hala
    tobacco shop trafika
    the other shop konkurenca, konkurenčno (rivalsko) podjetje, ustanova ipd.
    to come to the wrong shop figurativno obrniti se na nepravi naslov, slabo naleteti
    to keep a shop imeti prodajalno
    to set up shop odpreti trgovino
    to shut up shop figurativno zapreti prodajalno (botego), nehati z nekim delom
    to sink the shop figurativno vzdržati se govorenja o strokovnih (poklicnih) stvareh; prikrivati svoj poklic
    to smell of the shop figurativno biti preveč strokoven (poklicen)
    to talk shop govoriti (samo) o svoji stroki
    he wants to boss the whole shop on hoče vse dirigirati (komandirati)
  • short1 [šc:t] pridevnik
    kratek, majhen; nizek
    prozodija nenaglašen
    figurativno nezadosten, pičel (zaloga, obrok); prhek, drobljiv, lomljiv, lomen
    figurativno nasajen, osoren, zadirčen, kratkih besedi, žaljiv; (o pijači) močan, hud

    at short range od blizu, iz bližine, na majhno razdaljo (oddaljenost)
    for short zaradi kratkosti
    on short commons slabo hranjen
    little short of 5 dollars ne polnih 5 dolarjev, skoraj 5 dolarjev
    nothing short of nič manj kot, skoraj
    a short 10 miles komaj 10 milj, (na pogled) manj od 10 milj
    a short way off ne daleč proč
    short bill (paper) loan kratkoročna menica, posojilo
    short of breath zasopel, nadušljiv
    short of cash brez gotovine
    short circuit elektrika kratek stik
    short cut bližnjica
    short date kratek rok
    short drinks nerazredčene (nemešane) močne alkoholne pijače
    short of hands brez zadostne delovne sile
    short rations pičli obroki
    a short sea kratki (morski) valovi
    short sight kratkovidnost
    a short memory kratek spomin
    short and sweet kratek in vsebinsko bogat (npr. govor)
    short story novela
    short temper razvnemljivost, nagla jeza
    short ton mera za težo (907,20 kg)
    short weight slaba vaga
    a short time ago pred kratkim
    to be short with s.o. biti kratkih besedi (osoren) s kom
    to cut (to make) a long story short na kratko povedati; skrajšati; skratka
    to come (to fall) short of ne izpolniti pričakovanj, ne zadovoljiti, razočarati
    the copy falls of the original kopija zaostaja za originalom
    I am short of money zmanjkalo mi je denarja, trda mi prede za denar
    we are short of goods nimamo robe
    the bag is 3 pounds short vreča tehta 3 funte premalo
    the gate-money fell short of the expenses vstopnina ni krila izdatkov
    it is nothing short of treason to je nič več in nič manj kot (čisto enostavna) izdaja
    it would be little short of madness to bi bila skoraj norost
    to come short of one's duty ne izpolniti svoje dolžnosti
    his joy had but a short time njegovo veselje je bilo (le) kratko
    to make short work of hitro opraviti z
    to make short shrift of figurativno napraviti kratek proces z
    I ran short of bread zmanjkalo mi je kruha
    to give short weight dajati slabo vago, goljufati pri teži
    to grow shorter zmanjšati se
    to take short views videti le sedanjost, ne videti daleč
    to be of short breath biti ob sapo, biti nadušljiv
  • shot1 [šɔt]

    1. samostalnik
    strel; izstrelek, projektil, krogla, šibra (šibre), sekanci
    šport met, udarec, strel
    šport krogla; strelec
    pogovorno fotografija; filmski posnetek, snemanje; doseg, domet, streljaj
    figurativno poskus; poteza v igri
    pogovorno ugibanje
    tehnično razstrelitev
    sleng vbrizg, injekcija, doza (mamila)
    pogovorno kozarček, požirek (of gin brinovca)

    at a shot s prvim strelom (udarcem), s prvim strelom
    a shot at the goal strel (met) na gól
    a shot in the locker še ena krogla za izstrelitev, figurativno, pogovorno denar v žepu, zadnja rezerva
    like a shot pogovorno kot iz puške, kot strela, bliskovito, hitro, takoj
    by a long shot sleng daleč; zelo
    not by a long shot še zdaleč ne, nikakor ne
    at the third shot pri tretjem poskusu
    out of shot zunaj streljaja ali dometa
    within shot v dometu
    within ear-shot dovolj blizu, da se more slišati; v slišaju
    a shot of cocaine vbrizg kokaina
    shot of distress alarmni strel v sili
    bow shot strel iz loka
    a crack shot, a dead shot mojstrski strelec, ki nikoli ne zgreši
    flying shot strel na premičen cilj
    hail of shots toča strelov (krogel)
    random shot na slepo dan strel (; figurativno opazka); figurativno ugibanje
    he is an excellent shot on je odličen strelec
    he is no shot on ne zna streljati
    he is a poor shot at solving problems on slabo rešuje probleme
    he was (he went) off like a shot kot strela je šinil proč
    to be nearer the bull's eye at each shot figurativno pri(haja)ti vedno bliže svoji sreči
    I would do it like a shot jaz bi to storil brez pomišljanja
    he got several shot(s) in the leg dobil je več šiber v nogo
    they did not fire a single shot niti enega strela niso dali
    to have a shot at streljati na, figurativno poskusiti
    not to have a shot in the locker biti brez streliva, figurativno biti "suh", brez cvenka (denarja)
    you have made a bad shot zgrešili ste, niste zadeli (pogodili); zmotili ste se
    to put the shot šport suniti kroglo

    2. prehodni glagol
    nabiti (puško); obtežiti s svinčenimi šibrami; oskrbeti z municijo
  • shoulder1 [šóuldə] samostalnik
    rama, pleče
    množina gornji del hrbta, hrbet
    figurativno izboklina v obliki rame; bankina
    vojska drža (vojaka) s puško na rami

    shoulder to shoulder z ramo ob rami, z združenimi močmi
    shoulder of mutton koštrunovo pleče
    straight from the shoulder figurativno brez ovinkov, brez okolišanja, naravnost, v brk, odkrito; uspešen (udarec)
    over the shoulder(s) figurativno čez ramena, posredno, ironično, indirektno
    to cry on s.o.'s shoulder figurativno tožiti komu, iskati sočutja pri kom
    to give (to turn) s.o. the cold shoulder komu hrbet pokazati, hladno se vesti do koga, ignorirati koga, prezirljivo ravnati s kom
    he has broad shoulders figurativno on mnogo prenese (lahko prenaša), nosi velika bremena (odgovornosti)
    you can't put old heads upon young shoulders figurativno mladost je norost
    to put (to set) one's shoulders zelo si prizadevati, odločno se lotiti
    to rub shoulders with s.o. družiti se s kom, priti v stik, biti v prijateljskih stikih s kom
    to shrug one's shoulders skomigniti z rameni
    you have taken too much on your shoulders preveč si si naložil, naprtil na ramena (tudi figurativno)
  • signal1 [sígnəl]

    1. samostalnik
    znak, znamenje, signal (for za)
    figurativno znak
    vojska (dogovorjen) znak, geslo; povod, spodbuda; radiotelegram

    signal of distress znak na pomoč v nevarnosti, SOS
    as though in response to a signal kot na dani znak
    code of signals ključ (seznam, popis) signalov (zlasti v vojski in mornarici)
    fog-signal zvočni signal, ki v megli opozarja voznike pri prehodu čez železniško progo
    storm-signal cilindričen znak, ki se dvigne na meteoroloških postajah v znak, da se bliža nevihta
    this was the signal for revolt to je bil znak za upor
    to make a signal dati znak (signal)

    2. pridevnik
    signalizacijski, signalen; pomemben, važen, izreden, nenavaden, znamenit, odličen; oster

    signal bell signalni zvonec
    signal box železnica signalnica; kretnica
    a signal victory sijajna zmaga
  • sink*2 [siŋk]

    1. neprehodni glagol
    (po)toniti, potopiti se, utoniti; upasti (o reki), znižati se, zmanjšati se; padati (cene); pasti (ugled); zaiti (sonce); spustiti se na zemljo (mrak); usesti se; ponehati (vihar); vpiti se (barva); pogrezniti se, udirati se, sesesti se; pasti (into v)
    slabeti, giniti, onemoči, bližati se koncu; podirati se, rušiti se; podleči, kloniti; veniti, hirati, propadati

    2. prehodni glagol
    potopiti (ladjo), pogrezniti, uničiti, pokvariti, povesiti (glavo); znižati, spustiti dol (cene); vrtati, dolbsti (vodnjak, luknjo); vrezati (žig itd.); pustiti ob strani, ne posvečati pozornosti (čemu); pozabiti (prepir); neugodno naložiti (kapital), izgubiti (denar); skrivati, prikriti, zamolčati

    sink or swim! ali plavaš (se rešiš, prideš na zeleno vejo), ali pa utoneš!
    here goes, sink or swim zdaj gre za biti ali ne biti
    to sink beneath the burden kloniti, zrušiti se pod bremenom
    her cheeks have sunk lica so ji upadla
    to sink all considerations na nič se ne ozirati, iti prek vsega
    the dagger sank in to the hilt bodalo se je zadrlo do držaja
    to sink a die izrezati žig
    to sink one's differences odložiti ali poravnati svoje spore
    the dye sinks barva se vpija
    he sank in my estimation padel je v mojih očeh (moji cenitvi)
    this event sank into my mind (memory) ta dogodek se mi je globoko vtisnil v spomin
    to sink an important fact zamolčati (izpustiti, ne omeniti) važno dejstvo
    to sink into the grave zgruditi se v grob, umreti
    this ground sinks little by little ta tla se polagoma ugrezajo
    she sank her head in her hands povesila je glavo v roke
    to sink one's individuality ne poudarjati svoje osebnosti
    to sink into insignifcance postati nepomemben
    to sink one's own interests pozabiti na (žrtvovati) svoje lastne interese, biti nesebičen
    to sink on one's knees spustiti se (pasti) na kolena
    the light is sinking svetloba pojema
    the old man is sinking rapidly starček rapidno slabi, hira
    to sink money vložiti svoj denar v nekaj, iz česar ga ni lahko dobiti; izgubiti svoj denar pri takem poslu
    to sink one's money in a life annuity naložiti svoj denar v dosmrtno rento
    to sink into oblivion (poverty) pasti (priti) v pozabo (v revščino)
    to sink an oil-well izvrtati petrolejski vrelec
    to sink a post zabiti drog v zemljo
    to sink the prices znižati cene
    to sink a ship potopiti ladjo
    to sink the shop ne govoriti o strokovnih stvareh; tajiti, skrivati svoj poklic
    to sink into a deep sleep pogrezniti se v globoko spanje
    his spirits sank pogum mu je upadel
    the stain has sunk in madež je globoko prodrl
    the storm is sinking vihar ponehuje
    the sun sank below the horizon sonce je utonilo (zašlo) pod obzorje
    to sink one's title prikriti, zamolčati svoj naslov (naziv)
    to sink one's voice znižati svoj glas
  • sit*1 [sit]

    1. neprehodni glagol
    sedeti; (o kokoši) sedeti na jajcih, valiti; čepeti; sedeti kot model (slikarju); biti za vzorec; imeti sedež, bivati; ležati; pristajati (o obleki); opravljati službo (navadno) sedé; biti član kakega telesa (on a jury porote)
    zastopati v parlamentu (for koga)
    imeti sejo, zasedati; sesti (on na)
    zaposliti se (over s čim)
    študirati (under pri kom)

    2. prehodni glagol
    sedeti (v sedlu), imeti sedež na (a mule mezgu)
    posaditi (the hen on eggs kokošja jajca)

    to sit on the bench figurativno biti sodnik
    the clothes sit loosely upon him obleka mu je preohlapna
    to sit in Congress biti član Kongresa
    to sit for an examination opravljati izpit
    to sit on the fence politika, sleng, figurativno stati ob strani, ne se opredeliti, biti nevtralen
    the guilt sits light on his conscience ne peče ga vest zaradi krivde
    to sit a horse jahati na konju
    to sit in judgement on s.o. lastiti si pravico sojenja drugih, soditi, kritizirati koga
    to sit on one's hands figurativno ne aplavdirati
    it sits ill on you slabó vam (to) pristaja
    he sits for Leeds on zastopa Leeds v parlamentu
    to sit for (ali to) a painter sedeti slikarju za model
    to sit for one's picture dati se slikati, sedeti (pozirati) za svojo sliko (portret)
    to sit a play through prisostvovati igri do konca
    he is sitting pretty on je v dobrem položaju, ima dober položaj
    to sit pretty sleng imeti dobre karte, figurativno dobro se goditi (komu)
    it sits heavy on the stomach to je težko prebavljivo
    to sit upon s.o. figurativno sedeti na kom, jahati koga
    don't you be sat upon! pogovorno ne pusti se hruliti!
    to sit tight pogovorno ostati neomahljivo na svojem mestu, vztrajati pri stvari
    to want to sit (o kokoši) začeti kokodakati (za valjenje)
    to sit well dobro sedeti (zlasti na konju)
    to sit on the throne sedeti na prestolu, vladati
    to know which way the wind sits vedeti odkod piha veter
    his principles sit loose(ly) on him on svojih načel ne jemlje resno
  • sit-down [sítdaun] pridevnik
    sedé (vzet, zaužit)

    a sit-down meal sedé zaužit obed
    sit-down strike ameriško stavka, pri kateri delavci ostanejo na delovnem mestu
  • sit in neprehodni glagol
    ameriško, pogovorno biti zraven (pri), sodelovati (at a game, conference pri igri, konferenci)
  • six [siks]

    1. pridevnik
    šest
    (= six years) šest let (starosti)
    (= six o'clock) šesta ura
    (= six pence) šest penijev

    he is not six yet ni še šest let star
    it is six (o'clock) šest je ura
    this cost two and six (2/6) to je stalo dva šilinga in šest penijev
    six and eight (pence) (nekoč običajni odvetnikov honorar), figurativno honorar, pristojbina
    six to one 6 proti 1, stoodstotno zanesljivo (gotovo)
    six feet of earth figurativno grob
    it is six of one and half the dozen of the other to je eno in isto, to je popolnoma isto

    2. samostalnik
    šestica, številka 6; šestorica, šestero, šest kosov, pol ducata

    coach and six šesterovprežna kočija
    double sixes dvojna šestica (pri metu v kockanju)
    to be at sixes and sevens figurativno biti v popolnem neredu (zmedi, zmešnjavi)
    he turned up the six of spades (kartanje) potegnil je pikovo šestico
  • skin1 [skin] samostalnik
    (človeška) koža
    anatomija sloj kože; živalska koža, krzno; meh (za vino)
    sleng pivo
    sleng konj, kljuse
    hudomušno fant
    sleng lopov, slepar
    botanika kožica, luščina, lupina; površina
    navtika lesena ali železna obloga

    skin of an orange oranžna lupina
    chapped (rough) skin razpokana koža
    (un)dressed skin (ne)strojena koža
    the inner skin notranja plast kože
    the outer skin pokožnica, koža vrhnjica, epiderma
    gold-beater's skin tanka membrana, v kateri se pri kovanju ločujejo lističi zlata
    wet to the skin do kože premočen
    with a whole skin s celo kožo, nepoškodovan
    to be in bad skin figurativno biti slabe volje
    he is only (he is nothing but) skin and bone sama kost in koža ga je, zelo mršav je
    I would not be in your skin ne bi bil rad v vaši koži
    to change one's skin menjati (spremeniti) svojo kožo (naravo)
    to escape by the skin of one's teeth za las odnesti zdravo (celo) kožo, uiti nevarnosti
    it gets under my skin figurativno, pogovorno jezi me, razburja me
    to get under one's skin pogovorno iti komu na živce, jeziti (boleti) koga
    he has a thick skin on ima debelo, neobčutljivo kožo, naravo
    he has a thin skin on je občutljiv
    to jump (to leap) out of one's skin figurativno skočiti iz kože, biti ves iz sebe (od veselja, od nestrpnosti, od jeze itd.)
    to save one's skin, to come (to get) off with a whole skin célo, zdravo kožo odnesti
    near is my shirt, nearer my skin figurativno bog je najprej sebi brado ustvaril; vsak je sebi najbližji
  • sklèp1 (odločitev) resolution; decision; resolve; conclusion; pravo decree; deduction; inference

    s sklèpom, po sklèpu by the decision of
    sklèp večine majority decision
    trden sklèp stern resolve
    začasen sklèp provisional decision
    priti do sklèpa to come to a decision, to reach (ali to make) a decision
    potegniti logične sklèpe iz... to draw logical inferences from...
    izvesti, realizirati sklèp to carry out a resolution
    vztrajati pri sklèpu to stand by a decision
    vnaprej narejen sklèp foregone conclusion
    sklèp računov closing (ali balancing) of accounts
    nismo še prišli do (pravega) sklèpa we have not yet arrived at a decision (at the right decision)
  • skočíti to jump, to spring, to make a jump (ali spring, leap, bound), to bound; to take a leap (ali jump, bound)

    na noge skočíti to leap to one's feet
    skočíti v vodo to jump into the water, (pri kopanju) to dive
    skočíti na glavo v vodo to take a header (ali a headlong, headfirst dive) into the water
    skočíti komu na pomoč to rush (ali to hurry) to someone's help
    skočíti z zidú to jump down off a wall
    skočíti na stol to jump up on (to) a chair
    skočíti iz postelje to jump out of bed
    skočíti v sedlo to leap (ali to vault) into the saddle
    skočíti na tla (dol, na zemljo) to jump down, (jezdec) to leap off, to dismount
  • skrivíti to bend, to curve; to crook; figurativno to distort, to deform; (les itd.) to warp

    vročina je skrivíla platnice knjige the heat has warped the covers of the book
    skrivíti se to warp
    les se je pri sušenju skrivíl the wood has warped in drying
    niso mu lasú skrivíili not a hair of his head has been touched (ali hurt)
    on ne bi lasú nikomur skrivíil (figurativno) he wouldn't hurt a fly
  • skupíti jo to come off badly; (figurativno) to catch a tartar; to get a good lesson; to suffer disaster, death

    ubogi Jurij jo je skupil (= je padel) pri Dunkerque-u poor George bought it at Dunkirk
  • slàb (moralno) bad, evil

    precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
    slàbi časi hard times pl
    slàb človek a wicked man
    na slàbem glasu of bad repute
    slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
    slàba kakovost inferior quality
    slàba kupčija bad bargain
    slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
    slàba obleka poor dress
    slàba prodaja poor sale
    slàbo pivo weak beer
    slàb, kratek spomin short memory
    slàb pulz slow pulse
    slàb strelec a poor shot
    slàba tolažba poor comfort
    slàba točka (stran) weak point, foible
    slàba volja bad temper
    slàba vidljivost poor visibility
    slàb uspeh poor success
    slàbo znanje smattering, superficial knowledge
    slàbo zdravje poor health
    slàb zrak foul air
    slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
    biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
    biti na slàbem glasu to have a bad name
    on je na slabšem pri tem he has the worst of it
    v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
    ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
    on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
    držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
    to ni slàba misel that's not a bad idea
    ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
    v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
    živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
    naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe
  • slack up prehodni glagol & neprehodni glagol
    zavlačevati, opočasniti, obrzdati; postati počasnejši, šibkejši; zmanjšati hitrost vlaka ipd. pred ustavljanjem

    to slack up work zavlačevati delo, "mečkati" pri delu
    to slack up one's pace of work opočasniti svoje delo
  • slash1 [slæš] samostalnik
    vrez, urez, zareza, usek; razporek (v obleki); udarec s sabljo, z bičem; udarec (tudi figurativno)
    podiranje dreves; sečnja
    trgovina odbitek, popust (pri ceni)
    množina, ameriško z grmičjem porasel močviren svet

    10 percent price slash in new cars 10% popust pri cenah za nove avtomobile
    to sell at slash prices proda(ja)ti po znižanih cenah