láskati se to flatter (komu someone) to adulate, to cajole, to coax, to compliment, to fawn upon
 neumen je, kdor posluša tiste, ki se mu laskajo he is a fool who listens to those who flatter him
 nikar se mi ne laskaj(te)! (pogovorno) spare my blushes!
 Zadetki iskanja
-  lè (samó) only; (edino) merely, solely
 lè on only he, nobody but he
 lè da... only that...
 lè tega ne! anything but this!
 lè tokrat, to pot (for) this once
 lè nekaj minut just a few minutes
 lè zaradi solely because of
 lè malo only a little, not much
 lè počasi, dečki! easy, lads (ali boys)!
 vse, lè denarja ne everything except (ali but) money
 ne lè..., temveč tudi... not only... but also...
 ne lè on, tudi ti not only he, but you also
 pa je lè res! it is true all the same!
 kdo (kje) lè...? who (where) on earth...?
 če lè provided (that)..., only if...
 lè kdo je to naredil? whoever could have done it?
 prišel sem ti lè povedat, da... I have come solely to tell you that...
 kolikor lè moremo just as much as we can
 prosim te lè, da mi obljubiš... I merely ask you to promise me...
 če lè ne bi toliko govorila! if only she did not talk so much!
-  lead*4 [li:d]
 1. prehodni glagol
 voditi, peljati, pripeljati (to)
 odpeljati (away)
 figurativno napeljati, napeljevati, nagniti koga (to k)
 voditi dirigirati (orkester); preživljati (življenje); speljati (koga, vodo kam); začeti igro (kartanje)
 2. neprehodni glagol
 biti prvi, biti v vodstvu, na čelu; voditi, peljati (cesta, prehod itd); zadati prvi udarec (boks)
 to lead the way pokazati pot, peljati, iti pred kom
 this leads nowhere to nikamor ne vodi
 this road will lead you to town ta cesta te bo pripeljala v mesto
 all roads lead to Rome vse poti vodijo v Rim
 to lead the dance začeti, otvoriti ples
 to lead s.o. up the garden (path) povleči koga za nos
 to lead s.o. by the nose imeti koga na vajetih, imeti popolno oblast nad kom; povleči koga za nos
 to lead into temptation spravljati koga v skušnjavo
 this led me to believe to me je nagnilo k temu, da sem verjel
 to lead s.o. a (dog's) life greniti komu življenje
 to lead a dog's life po pasje živeti
 to lead s.o. a nice (ali fine, pretty, merry) life delati komu težave, pošiljati koga od Poncija do Pilata, imeti koga za norca
 to lead a double life živeti dvojno življenje
 to lead a miserable existence životariti
 figurativno to lead with the chin izzivati usodo
 to lead (a girl) to altar peljati (dekle) pred oltar, oženiti
 šport to lead by points voditi po točkah
 šport to lead with the left zadati prvi udarec z levico (boks)
 ameriško to lead captive peljati v ujetništvo
 škotsko, pravno to lead evidence pričati
 parlament to lead the House voditi parlamentarne zadeve
 figurativno the blind leading the blind slepec slepca vodi
 led horse rezervni konj
 led captain prisklednik
 he is easier led than driven lažje ga je prepričati, kakor prisiliti
-  loath [louɵ] pridevnik
 (samo predikativen): nerad, nenaklonjen
 I am loath to trouble you nerad te vznemirjam
 nothing loath kar rad, kar pripravljen
 loath-to-depart odhodnica (glasba)
 to be loath for s.o. to do s.th. biti proti temu, da kdo kaj naredi
-  look2 [luk]
 1. neprehodni glagol
 gledati, pogledati, motriti, ogledovati (at)
 pogovorno strmeti, čuditi se; biti videti, zdeti se; kazati (to, towards na kaj)
 figurativno obrniti, nameriti, usmeriti (pogled, pozornost; at)
 paziti (to na)
 skrbeti (that da)
 gledati (that da how kako)
 upati, pričakovati; gledati na, biti obrnjen proti (to, towards)
 2. prehodni glagol
 gledati, pogledati, (s pogledom) izraziti
 look here! poglej, poslušaj!
 don't look like that ne glej tako, ne delaj takega obraza
 look before you glej pred sebe
 look and see sam poglej, sam se prepričaj
 look you! pomisli!, pazi!, glej!
 it looks promising videti je obetajoče
 things look bad for him slabo mu kaže
 he looks it videti je tak
 it looks as if (ali as though) videti je, ko da bi
 to look alive podvizati se
 to look askance po strani gledati
 to look o.s. again popraviti se (po bolezni itd.)
 she does not look her age ne kaže svojih let
 to look one's best pokazati se v najboljši luči
 to look black (at s.o.) biti videti jezen (mrko koga gledati)
 to look blue biti videti otožen, nesrečen
 to look back nazaj pogledati, pomisliti na
 he looks as if butter wouldn't melt in his mouth videti je, ko da ne bi znal do pet šteti
 to look compassion at s.o. sočutno koga gledati
 a cat may look at a king še mačka lahko pogleda kralja
 to look daggers at s.o. z očmi koga prebadati
 to look s.o. in the eyes gledati komu v oči
 to look in the face pogledati čemu v obraz, videti kaj v pravi luči
 to look death in the face gledati smrti v oči
 to look a gift horse in the mouth; ali to look a horse trade in the tushes gledati podarjenemu konju na zobe
 let him look at home naj pometa pred svojim pragom
 to look like biti videti kot, biti podoben
 he looks like my brother podoben je mojemu bratu
 it looks like snow kaže na sneg
 he looks like winning kaže, da bo zmagal
 I look to live many years here pričakujem, da bom dolgo živel tukaj
 to look one's last at s.o. zadnjič koga pogledati
 look before you leap ne prenagli se, dobro premisli preden kaj storiš
 to look round ogledati si
 to look on the dark side of things biti črnogled
 to look on the sunny side of things biti optimističen
 to look sharp (with) pohiteti, podvizati se (s čim)
 to look small pokazati se v slabi luči, napraviti slab vtis
 to stop to look at a fence obotavljati se (kadar te čaka kaj neprijetnega)
 to look one's thanks zahvaljevati se z očmi
-  lose* [lu:z]
 1. prehodni glagol
 izgubiti, založiti (kam), zapraviti (čas), zatratiti; rešiti se česa; zgrešiti, izgubiti spred oči; zamuditi (vlak, priliko); zaostajati (ura); izgube stati
 2. neprehodni glagol
 imeti izgubo (by s, on pri)
 izgubiti (in; npr. in weight shujšati)
 izgubiti, biti premagan, podleči (to; npr. to another team)
 to lose one's balance izgubiti ravnotežje
 to lose caste izgubiti družabni položaj
 to lose face izgubiti ugled
 to lose ground umikati se, nazadovati, propadati
 figurativno to lose one's head izgubiti glavo
 to lose heart izgubiti pogum
 to lose one's heart to zaljubiti se
 to lose o.s.; ali to lose one's way zaiti, izgubiti se
 to lose o.s. in zatopiti se v kaj, izgubiti se v čem
 ameriško lose out to izgubiti v korist drugega
 to lose one's reason (ali mind) znoreti, pobesneti
 ameriško to lose one's shirt vse izgubiti
 to lose sight of izgubiti spred oči, pozabiti
 to lose patience (ali one's temper) izgubiti živce, razjeziti se
 to lose the thread izgubiti nit (predavanja itd.)
 to lose track of izgubiti sled za kom ali čim
 this will lose you your position to te bo stalo položaja, zaradi tega boš izgubil svoj položaj
-  mad1 [mæd] pridevnik (madly prislov)
 nor, blazen; nor na kaj (after, about, for, on)
 pogovorno jezen, besen, hud (at na, with zaradi)
 stekel (žival)
 mad as a hatter (ali as a March hare) popolnoma prismuknjen, popolnoma nor
 they are having a mad time divje se zabavajo
 to drive s.o. mad spraviti koga ob pamet, v bes
 it is enough to drive one mad to te lahko spravi ob pamet
 to run mad after ponoreti za čem (kom)
 like mad noro, kot nor, divje
 to run like mad teči na vso sapo
 to go (ali run) mad znoreti, ponoreti
-  málo little; a little; few (pl)
 po malem gradually; little by little
 čisto málo a tiny bit
 prav tako málo kot... no more than...
 v málo dneh in a few days
 počakaj málo! wait a moment!
 jaz málo spim I don't sleep (ali I'm not sleeping) very much, I sleep little
 še málo ne not a bit
 on je málo znan he is little known
 še málo ne slutiš, kaj te čaka you've no idea (ali arhaično you little dream) what is in store for you
 málo vas je there aren't many of you, there are (only) a few of you, you are few
 málo bolje mi je I am a little (a triffle) better
 imam le málo prijateljev I've only a few friends, I have but few friends
 málo je takih kot on there aren't many like him, there are few like him
 málo ljudi misli tako few people think so
 tistih málo ljudi, ki so bili navzoči the few people who were present
 niti málo nisem zadovoljen I am far from being satisfied
 málo, da tega nisem pozabil I had almost forgotten it
 málo, da ni umrl he was likely to die
 zelo málo next to nothing
 málo za tem soon (ali shortly) after
 málo prej a few moments ago, a short while ago; shortly before
 za málo se mi zdi prositi za uslugo I scorn to ask a favour
 málo (za las) je manjkalo it was a close shave, it was a near miss
 málo je manjkalo, pa bi ga povozilo he was within an ace of being run over
 málo je manjkalo, da se ni ubil he had a narrow escape (ali a close shave), he was within an ace of getting killed
 bolje málo kot nič half a loaf is better than no bread
-  már
 biti már za to care for, to like
 már mi je! a lot I care!
 ni mi már I don't care
 kaj ti je to már? what's that to you?
 to ti ni nič már! (te nič ne briga) that's no business of yours (ali none of your business)!
 prav nič (figo) mi je már! I don't care a pin (ali rap, damn, straw, cent, brass farthing, feather, whoop)!, žargon I don't give a damn (ali VB tinker's cuss, ZDA tinker's damn)!
 már ti je! a lot you care!
-  milk1 [milk] samostalnik
 mleko
 botanika mleček
 mineralogija motnost (v diamantu)
 this accouuts for the milk in the cocoanut to objasni zadevo
 figurativno milk for babes literarna plaža
 there's no use crying over spilt milk po toči zvoniti je prepozno
 what's flurried your milk? kaj te je tako razburilo?
 milk and honey med in mleko, obilje
 the milk of human kindness človeška dobrota
 new milk sveže mleko
 skim milk posneto mleko
 whole milk neposneto mleko
-  mirováti to stand still, to be at a standstill; to be (ali to keep) quiet, to be (ali to lie) still; to hold one's peace; (počivati) to rest, to repose, to take rest
 miruj(te)! keep (ali be) quiet!
 stroj miruje the machine (ali engine) is idle
-  mísel thought; idea
 v míslih in mind, in one's thoughts
 bogat z míslimi rich (ali fertile) in ideas
 istih mísli like-minded, of the same mind
 zatopljen v mísli engrossed (ali sunk, lost in thought)
 vodilna mísel chief (ali principal) idea
 že sama mísel na to the mere thought of it, merely thinking of it
 prenos mísli thought-transference
 branje mísli thoughtreading
 svoboda mísli freedom of thought, free thought
 črne mísli mi rojé po glavi I am in the doldrums
 njegovo ime mi ne pride na mísel his name has slipped my memory
 često vas imam v míslih you are often in my thoughts
 kako si prišel na to mísel? what put such an idea into your head?
 njegova edina mísel je, kako priti do denarja his sole thought is to make money
 priti komu na mísel to be remembered by someone, to come (back) to mind, to be in someone's thoughts
 nikoli mi ni to prišlo na mísel it never entered my head (ali my mind)
 na mísel mi pride it occurs to me, it comes into (ali it crosses) my mind, I discover (da... that)
 imeti samó eno mísel to have but one thing in mind (ali one thought)
 tolar bi dal, da bi (zdajle) vedel za tvoje mísli! (figurativno)a penny for your thoughts!, a penny for them!
 v glavo mi je šinila mísel, da... it suddenly occurred to me, the thought struck me that...
 ne morem slediti tvoji mísli I don't follow you, I don't get your drift, I don't see what you're driving at
 v míslih te vidim I can see you in my mind (ali in my mind's eye)
 ni mu prišlo na mísel, da bi plačal svoj dolg he had no thought of paying his debt
 brati, uganiti mísli koga to read someone's thoughts
 želja je rodila mísel the wish is father to the thought
 zaupati komu svoje mísli to open one's mind to someone
 ne morem se znebiti, (otresti) te mísli I cannot banish (dismiss) this thought from my mind, I cannot get rid of this idea
 kolikor glav, toliko mísli many men, many minds
 še na mísel mi ne pride, da bi to storil I would not dream of doing it
-  mlájšati to make young (again); to rejuvenate, to restore to youth
 mlájšati se to become young, to make oneself young
 to te ne mlajša that makes you no younger
-  modriján sage; wise man; philosopher
 sedem (grških) modrijánov te seven sages
-  momènt moment, instant; second; (dejavnik) factor
 v momèntu (v hipu, kot bi mignil) in a second (ali in a jiffy, in a trice, in a twinkling), in an instant
 inercijski momènt moment of inertia
 psihološki momènt the psychological moment, the right time
 vrtilni momènt fizika torque, twisting moment
 v momèntu je bilo vse končano everything was over in a flash
 on ima svoje dobre momènte (figurativno) he has his decent spells
 moraš oditi ta momènt you must start straight away (ali right off)
 momènt, ne razumem te popolnoma! half a second, (ali pogovorno hang on a sec!), I don't quite get you!
-  murrain [mʌ́rin] samostalnik
 veterina živinska kuga
 arhaično kuga (zlasti v kletvicah)
 arhaično a murrain on you! naj te kuga pobere!
-  naigráti se to play to one's heart's content; to get tired (ali weary) of playing; to have had enough playing
 ko se bo naigrala s teboj, te bo zapustila when she's had enough of you, she'll drop you
 noče več kartati, se je že naigral he doesn't want to play (cards) any more, he's had enough
-  nakopáti to get by digging, to dig out
 nakopáti sramoto komu to bring shame on someone
 nakopáti si kaj to incur something
 nakopáti si bolezen to contract (ali to catch) a disease
 nakopáti si sovraštvo to incur the hatred (of someone)
 nakopáti si dolgove to incur debts
 nakopáti si odgovornost (dolg) to burden (ali to saddle) oneself with responsibility (debt)
 nakopáti si globo to incur a fine
 nakopáti si na glavo (figurativno) to burden oneself (with)
 nakopáti si sramoto to bring shame on oneself
 sam si si nakopal te nevšečnosti you have made a rod for your own back, you have brought this on yourself
-  naplahtáti to take someone in, to make a fool of someone, to fool someone; pogovorno to bamboozle someone, to have someone on
 skušal te je naplahtáti he was having you on
-  nature [néičə] samostalnik
 narava, priroda; čud, vrsta, lastnost
 vojska kaliber, premer; življenjska sila, primitivizem
 botanika drevesna smola
 against (ali contrary to) nature proti naravi, nadnaravno
 by nature po naravi
 to ease (ali relieve) nature opraviti potrebo
 law of nature naravni zakon
 to go the way of nature umreti
 from nature po naravi (v slikarstvu)
 good nature dobrodušnost
 in the nature of kot, po, zaradi, v svojstvu, podoben
 of a grave nature resen
 of the same nature iste vrste
 to pay the debt of nature; ali to pay one's debt to nature umreti
 ia a state of nature nag, divji, primitiven
 true to nature realističen, naraven
 Nature Conservancy urad za varstvo narave
 it has become second nature with him to mu je prešlo v meso in kri
 things of this nature stvari te vrste