Franja

Zadetki iskanja

  • sheet1 [ši:t]

    1. samostalnik
    rjuha; ponjava, plahta; plošča (stekla, jekla itd.); ravna, gladka površina (vode, ledu); pljusk, ploha; pola ali list papirja; letak, časopis
    tisk tiskana pola, krtačni odtisi, korektura
    tehnično tanka plošča
    množina nesešiti, posamezni listi

    in sheets ne še vezan, nesešit, še v polah, posameznih listih (o knjigi)
    as white as a sheet bled kot rjuha (kot zid)
    between the sheets pogovorno v postelji, v posteljo
    a blank sheet figurativno nepopisan list (papirja)
    metal sheet pločevina
    sheet music note, ki so tiskane na nevezanih polah
    a sheet of note-paper list pisalnega papirja
    a sheet of glass tanka steklena plošča
    sheet of water vodna površina, ribnik, jezero, velika mlaka
    the book is in sheets knjiga je še v polah, še ni vezana
    to go (to turn in) between the sheets zlesti v posteljo, iti spat
    the rain comes down in sheets dež pada (dežuje) v pljuskih
    to stand in a white sheet figurativno pokoriti se, delati pokoro, kesati se, preklicati
    to be three sheets in the wind pogovorno biti pošteno nadelan, pijan

    2. prehodni glagol
    pokriti s ponjavo (plahto), z rjuho; zaviti (v mrtvaški prt), zamotati; obložiti z oblogami, s (pločevinastimi) ploščami; dati ploščato obliko

    sheeted with ice pokrit s plastjo ledu
    sheeted rain (v pljuskih) lijoč dež

    3. pridevnik
    zvaljan v pločevino

    sheet zinc cinkova pločevina; tiskan na nesešite, posamezne pole (liste)
  • sheet2 [ši:t]

    1. samostalnik
    navtika vrv, ki je pritrjena na spodnji zunanji ogel jadra

    to be (to have) a sheet in the wind sleng biti opit, okajen
    to be (to have) three sheets in the wind biti pošteno nadelan, pijan

    2. prehodni glagol

    to sheet (home) pritrditi jadro s (spodnjo) vrvjo
  • shicker [šíkə] prehodni glagol
    sleng piti opojno pijačo

    shickered opit, pijan
  • shipwreck2 [šíprek] prehodni glagol
    uničiti z brodolomom, pustiti, da (ladja) nasede ali se razbije
    figurativno uničiti, razdejati

    shipwrecked sleng opit, pijan
    neprehodni glagol
    doživeti brodolom, nasesti
    figurativno propasti, imeti (hudo) škodo; izjaloviti se

    to be shipwrecked doživeti brodolom (tudi figurativno)
  • shoe2 [šu:] prehodni glagol
    obuti; podkovati (konja), okovati (palico, sani itd.); nabiti obroč (kolesu)

    to shoe the goose figurativno mlatiti prazno slamo, čas zapravljati; sleng biti ali postati (rahlo) pijan
    to shoe the horse (the mule) sleng goljufati svojega delodajalca
  • slew4, slue [slu:]

    1. navtika
    obračanje ladje v nasprotno smer od prejšnje; vrtenje okoli (svoje) osi

    2. neprehodni glagol & prehodni glagol
    obrniti (se); (za)vrteti (se) okrog (česa)

    slewed sleng pijan
  • souse [sáus]

    1. samostalnik
    razsol, slanica, salamura; meso iz razsola, nasoljeno meso (zlasti svinjska glava, ušesa in noge); žolca; namočitev, pljuskanje z vodo
    sleng pijanec

    to get a souse premočiti se
    to give s.o. a souse potopiti koga

    2. prehodni glagol
    dati v sol, v salamuro, nasoliti; vreči v vodo; (na)močiti, namakati, zapljusniti (kaj) z vodo
    sleng piti (vino)
    neprehodni glagol
    štrbunkniti v vodo, popolnoma se premočiti
    ameriško, sleng napiti se (vina)

    a soused herring mariniran slanik
    soused sleng pijan, "nadelan"

    3. prislov
    štrbunk!; nenadoma
  • sow1 [sáu] samostalnik
    zoologija svinja
    tehnično kalup za ulivanje železa
    tehnično kos litega železa

    as drunk as a sow sleng pijan ko mavra
    to get (to take) the wrong sow by the ear figurativno ne pogoditi pravo (pravega krivca), prevarati se, ušteti se, potegniti napačne sklepe
    you cannot make a silk purse out of a sow's ear figurativno iz slabega materiala ne moreš napraviti nič dobrega, figurativno ne moreš od koga zahtevati več od tistega, za kar je sposoben
  • spring*3 [spriŋ]

    1. neprehodni glagol
    skočiti, priskočiti; pognati se, planiti (kvišku); nepričakovano postati (into kaj)
    hitro priti v neko stanje ali položaj; izvirati, privreti na, izhajati, imeti svoj izvor (poreklo), nastati (from iz)
    nepričakovano se pojaviti (priti), pokukati; pognati, poganjati, priti na dan, zrasti, (vz)brsteti, vzkliti
    figurativno priti do česa; izbočiti se, pokati, klati se, zviti se, skriviti se (o lesu)
    vojska eksplodirati (o mini)
    veterina biti brej, brejiti
    zastarelo daniti se, svitati se

    2. prehodni glagol
    sprožiti
    lov dvigniti, splašiti (ptice) z ležišča; pognati (konja) v dir; preskočiti (ogrado); skriviti, zlomiti (lesen predmet)
    tehnično opremiti z vzmetmi
    britanska angleščina, pogovorno "olajšati" koga (for a quid za funt)
    figurativno nepričakovano (kaj) iznesti, načeti, sprožiti; postaviti (teorijo)

    to be sprung sleng biti vinjen, pijan
    to spring to attention vojska skočiti v pozor
    the blood sprang to his face kri mu je planila v obraz
    to spring to s.o.'s assistance priskočiti komu na pomoč
    conviction has sprung upon him prišel je do prepričanja
    to spring a covey of partridges dvigniti, preplašiti jato jerebic
    the dog sprang at me pes je planil proti meni
    the door sprang open vrata so se nenadoma odprla
    to spring into existence nenadoma nastati
    to spring to one's feet skočiti na noge
    to spring to the eyes figurativno v oči pasti
    he is sprang from (ali of) a famous family on izhaja (je potomec) slovite družine
    to spring a horse pognati konja v dir
    to spring a leak dobiti razpoko
    the leaves are beginning to spring listje začenja poganjati
    to spring jokes zbijati šale
    to spring a mine upon s.o. figurativno presenetiti koga; prilomastiti v njegovo hišo
    he sprang another three shillings, and I accepted ponudil (primaknil) je še tri šilinge, in jaz sem sprejel
    to spring a surprise on s.o. presenetiti koga, pripraviti komu presenečenje
    the tears sprang to her eyes solze so ji stopile v oči, so jo oblile
    to spring a trap sprožiti past
    the trap sprang past se je sprožila
    the water springs boiling hot from the earth voda privre skoraj vrela iz zemlje
    where did you spring from? od kod si se pa (ti) vzel?
  • státi2 (stojim) to stand; to be at a standstill; (ne se premakniti) to stagnate, not to budge

    pokonci státi to stand upright
    státi na prstih to stand on tiptoe
    státi v pozoru vojska to stand at attention
    státi voljno vojska to stand at ease
    vod, stoj! vojska squad, halt!
    státi na straži to be on sentry-go, to stand guard
    státi komu ob strani to stand by someone
    státi na lastnih nogah (figurativno) to stand on one's own legs
    moja ura stoji my watch has stopped
    stvari stojé dobro matters stand well
    (takó) kot stvari stojé as matters stand
    bil je preveč pijan, da bi mogel státi (na nogah) he was too drunk to stand up
    nekaj ostankov rimskega zidu še stoji some remains of the Roman wall are still standing
    stoj! stop!, halt!, stand still!
    státi ravno kot sveča to stand bolt upright
    koliko časa stoji vlak na tej postaji? how long does the train stop at this station?
    státi trdno kot skala to stand firm as a rock
    státi v vrsti (in čakati) ZDA to stand in line; VB to stand in a queue, to queue (up)
  • sun1 [sʌn] samostalnik
    (često moškega spola) sonce, sončna svetloba (sij, toplota)
    poetično dan, leto
    poetično sončni vzhod ali zahod
    astronomija zvezda s sateliti
    figurativno sijaj, sreča, blagostanje
    cerkev sončna monštranca
    (= sun burner) močan svečnik
    pogovorno (sun stroke) sončarica

    against the sun v smeri, ki je nasprotna premikanju kazalcev na uri
    from sun to sun od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, ves dan
    in the sun na soncu
    under the sun pod soncem, na zemlji
    with the sun s soncem, ob svitanju; sledeč poti sonca; v smeri premikanja kazalcev na uri
    the midnight sun polnočno sonce polarnih krajev
    mock sun pasonce, jasna svetloba, ki se včasih vidi ob soncu
    nothing new under the sun nič novega pod soncem
    a place in the sun prostor (mesto) na soncu, figurativno ugoden položaj, ugodne razmere
    the sun rises (sets, goes down) sonce vzhaja (zahaja)
    his sun is set figurativno njegova zvezda je zašla, minili so časi njegove slave
    to hail (to adore) the rising sun častiti vzhajajoče sonce, figurativno klanjati se novemu oblastniku
    to have the sun in one's eyes, to have been in the sun sleng biti v rožicah, pijan
    to hold a candle to the sun držati svečo soncu, figurativno odveč nekaj delati, opravljati nepotrebno in brezuspešno delo, nositi vodo v Savo
    let not the sun go down upon your wrath tvoja jeza naj traja le en dan
    make hay while the sun rises kuj železo, dokler je vroče
    to rise with the sun zgodaj, s soncem vstati
    to see the sun biti živ, živeti
    to sit in the sun sedeti na soncu
    to take the sun sončiti se, greti se na soncu, sprehajati se po soncu
    to take (to shoot) the sun navtika meriti višino sonca nad obzorjem
  • sunshine [sʌ́nšain]

    1. samostalnik
    sončni sij, sončna svetloba, sončno vreme
    figurativno veselje, vedrost, radost, dobra volja

    sunshine roof premična streha (pri avtu)
    in the sunshine sleng v "rožicah", pijan

    2. pridevnik
    sončen
    figurativno veder, vesel, srečen; premožen
  • totálno totally, completely, absolutely

    totálno pijan blind drunk, žargon smashed, plastered, pie-eyed
  • transport1 [trǽnspɔ:t] samostalnik
    prevoz, prevažanje, transport; prenašanje; odpošiljatev, špedicija; prevozno sredstvo, transportna ladja (za prevoz vojakov)
    zastarelo deportiranec
    figurativno močno razburjenje, izbruh veselja, očaranje, zamaknjenost, prevzetje, zanos

    transport plane transportno letalo
    in a transport of rage v navalu jeze, v besni jezi
    she was in transports bila je vsa prevzeta
    to go into transports of joy biti ves iz sebe, biti pijan od veselja
  • víski (pijača) whisky, (irski, ameriški) whiskey

    škotski víski Scotch whisky, pogovorno Scotch
    požirek vískija, čašica vískija a whisky
    víski s citrono whisky sour
    pijan od vískija whiskified
  • wear1 [wɛ́ə] samostalnik
    nošenje, oblačenje, način oblačenja; noša, obleka; moda; obraba, trganje, guljenje (obleke); trajnost, trpežnost

    foot-wear obutev
    household wear domača obleka
    for autumn wear za nošenje v jeseni
    for hard wear (obleka) za delo, za štrapac
    wear and tear naravna obraba; ekonomija odpis za zmanjšanje vrednosti
    in general wear v modi, modern
    evening wear večerna obleka
    the worse for wear obrabljen, ponošen, ki se ne da več obleči; pogovorno vinjen, pijan
    of never-ending wear neobrabljiv, neuničljiv
    there is still a great deal of wear in it to se da še dobro nositi
    there's a lot of wear left in my dress moja obleka se bo lahko še dolgo nosila
    the coat I have in wear plašč, ki ga navadno nosim
    the rug shows wear preproga je obrabljena
  • wine [wáin]

    1. samostalnik
    vino; vinu podobna pijača (iz raznega sadja in alkohola)
    medicina raztopina kakega zdravila v vinu; vinsko rdeča barva
    figurativno študentovski sestanek pri vinu po večerji
    figurativno pijanost

    Adam's wine šaljivo voda
    new wine in old bottles figurativno mlado vino rado prekipi
    spirit of wine špirit, alkohol
    tears of strong wine kapljice, ki se naredijo na notranji strani kozarca, napolnjenega do polovice s kakim težkim vinom (npr. porto ipd.)
    sweet (dry) wine sladko (trpko) vino
    sparkling (ali gassy) wine peneče se vino
    current wine ribezljevo vino
    over the walnuts and the wine pri poobedku, po kosilu
    good wine needs no bush figurativno dobro blago se samo hvali, ne potrebuje reklame
    to be in wine biti vinjen, pijan

    2. prehodni glagol
    oskrbeti, pogostiti z vinom
    neprehodni glagol
    piti vino
  • world [wə́:ld] samostalnik
    svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

    all over the world po vsem svetu
    in the world na svetu
    for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
    not for all the world za nobeno ceno
    for all the world like natanko, kot
    not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
    out of the world odmaknjen od sveta
    out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
    worlds away from zelo oddaljen od
    to the world sleng popolnoma
    tired to the world sleng na smrt utrujen
    on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
    a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
    a world too big mnogo prevelik
    the world of letters učeni svet
    world without end od veka do veka
    to the world's end do konca sveta
    the beginning of the world začetek sveta
    animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
    citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
    man of the world izkušen človek
    the lower world podzemlje; pekel
    the New World Novi svet, Amerika
    the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
    Prince of this world figurativno vrag
    all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
    to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
    she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
    who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
    to be brought into the world zagledati luč sveta
    to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
    to come into the world priti na svet, roditi se
    what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
    it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
    to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
    I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
    to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
    as the world goes v našem, sedanjem času
    to go out of the world umreti
    I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
    how goes the world with you? kako je kaj z vami?
    to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
    to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
    to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
    to make a noise in the world figurativno postati slaven
    what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?
  • worse1 [wə:s]

    1. samostalnik
    slabši, hujši; bolj bolan, slabšega zdravja
    trgovina slabši, nižji

    worse and worse vedno slabši (hujši)
    the worse tem stabši
    so much the worse toliko slabši
    he went worse every day vsak dan je bilo slabše z njim
    that only made matters worse to je stvari le poslabšalo
    (not) to be the worse for (ne) biti na slabšem (na škodi, trpeti) zaradi
    you would be none the worse for a walk sprehod ti ne bi škodil
    to be (none) the worse for drink (ne) biti pijan
    I like him none the worse for his gruffness zaradi njegove grobosti ga nimam nič manj rad
    the worse for wear obrabljen, ponošen

    2. prislov
    slabše, hujše

    he has lost his job and is worse off than ever izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej
    they do it worse than before hujše (slabše) počenjajo kot prej
    none the worse nič slabše (hujše), nič manj
    to grow worse and worse vse bolj se slabšati
  • zmága victory (nad over), conquest; triumph

    zmága na morju, pomorska zmág naval victory
    moralna zmága moral victory
    Pirova zmága Pyrrhic victory
    sijajna zmága swingeing victory
    lahka zmága (pogovorno) walkover, walkaway
    odločilna zmága šport clean sweep, whitewash
    boginja Zmage Victory
    nagrada za zmágo reward for victory
    dan zmáge victory day; (8. V. 1945) VE Day
    zaupajoč v zmágo, prepričan o zmági confident of victory
    pijan zmáge intoxicated (ali elated, flushed) with victory
    znak zmáge trophy, (v 2. svetovni vojni) V-sign
    doseči zmágo to gain (ali to win) a victory (nad over), to win (ali to carry) the day, (pogovorno) to bring home the bacon
    doseči odločilno zmágo to win a decisive victory
    voditi čete k zmági to lead one's troops to victory
    zmága nad samim seboj to win a victory over oneself
    Dan Zmage zaveznikov nad Japonsko v 2. svetovni vojni VJ-day