Franja

Zadetki iskanja

  • lack2 [læk]

    1. prehodni glagol
    trpeti pomanjkanje česa; ne imeti česa

    2. neprehodni glagol
    primanjkovati, manjkati

    money is lacking primanjkuje denarja
    he is lacking in courage nima dovolj poguma
    I lack nothing ničesar mi ne manjka, imam vsega dovoij
    I was lacking bil sem odsoten, manjkal sem
  • lantern [lǽntən] samostalnik
    svetilka; vrh svetilnika
    arhitektura kupolast nastavek na strehi
    figurativno luč

    Chinese lantern lampijon
    dark lantern slepica (svetilka)
    magic lantern laterna magika
    parish lantern mesec
    he was a lantern of science bil je odličen znanstvenik
  • láž lie; untruth, falsehood; (manjša) fib

    debela láž a big lie, a gross untruth, a whacking lie, pogovorno a thumper, a tough one, ZDA pogovorno a whopper, a thumping lie, an outrageous lie
    grda láž a foul lie
    nedolžna láž a white lie
    kosmata láž blatant lie
    dokazana láž a lie unmasked (ali laid bare, exposed, arhaično nailed to the counter); (izmišljotina) pogovorno flam
    pogostna láž widespread lie
    same láži! a pack of lies!
    to je debela láž this is a gross untruth
    to je čista, gola láž this is a downright lie
    izmisliti si láž to invent (ali to forge) a lie
    z lážmi se izvleči iz... to lie oneself out of...
    povedati láž to tell a lie
    na láž postaviti koga to refute (ali to rebut, to belie) someone
    bil je postavljen na láž he has been refuted (ali proved a liar); he has been flatly contradicted
    ujeti koga na láži to catch someone out in a lie
    láž ima kratke noge lies are short-lived (ali have short wings), a liar is soon exposed
    aparat za odkrivanje láži lie detector
    on ne okleva pred lážjo he does not scruple to lie
  • letéti to fly

    letéti z lastnimi krili (figurativno) to paddle one's own canoe, to stand on one's own feet, to shift for oneself
    "leteti" iz službe (biti odpuščen) to be fired, pogovorno to get the sack
    letéti komu na pomoč to fly to someone's help
    čas letí time flies
    šala je letela name the joke was turned against me
    lahko bi bil slišal muho letéti you could have heard a pin drop
  • lóčen separated; severed; detached; (v zakonu) divorced

    lóčno prislov apart
    zakon je bil lóčen the marriage has been dissolved
    lóčeno živeti to live apart
    doklada za lóčeno življenje separation allowance
  • ločíti to separate; to sever; (razlikovati) to distinguish, to differentiate; (razporočiti) to divorce, to separate by divorce

    ločíti se kot prijatelji to part as friends
    ločíti se (razporočiti se) to divorce
    ločíti se od moža (žene) to divorce one's husband (one's wife)
    ločíti se (odcepiti se) to secede (od from)
    dati se ločíti od moža to obtain a divorce from one's husband
    ločíti se (raziti se) to part company
    ločíti se (razlikovati se) to be distinguished by, to differ from, to vary (from)
    zakon je bil ločen (razvezan) the marriage has been dissolved
    preden se ločimo (razidemo) before parting
  • mánjkati to lack, to be lacking, to be wanting (in); to want; to fail; to be missing

    manjka nam 5 knjig we have 5 books missing, we are missing 5 books, we are 5 books short
    nekaj manjka something is missing (ali wanting)
    dosti mi manjka do cilja I am far from the mark
    mánjkati v šoli (zaradi bolezni) to stay away from school (ali off school)
    on je manjkal he was absent, he was not present
    manjka samo še 5 minut do 10ih it's still five to ten, it won't be ten o'clock for five minutes
    nihče ne manjka nobody is missing
    manjka mi denarja I am short of money
    manjka ti zaupanja váse you are wanting in self-confidence
    nič ne manjka tu there's nothing missing here
    en list manjka v knjigi there's a leaf missing in that book
    nič mi ne manjka I want for nothing
    manjka ji eno leto do polnoletnosti she is one year short of her majority
    manjka nam delovne sile we are short of staff, we are undermanned, we are shorthanded
    manjka mu prave vneme he is wanting in zeal
    vode vam tu ne bo nikoli manjkalo water will never fail you here, you will never lack water (ali be short of water) here
    naročil ne manjka there is no lack of orders
    podrobnosti še manjkajo details are lacking
    prav to nam je še manjkalo! that's all we needed!, that beats everything!
    malo je manjkalo, pa bi bil počil od smeha pogovorno I laughed fit to burst
  • manner [mǽnə] samostalnik
    način; nastop, stil
    množina običaji, šege
    množina obnašanje, olika, vedenje, manire, način življenja
    arhaično vrsta

    adverb of manner prislov načina
    all manner of vsake vrste
    after (ali in) this manner na tak način, tako
    it is bad manners neolikano je
    to the manner born kakor rojen za kaj, kakor da bi bil od rojstva tak
    the grand manner staromodna dostojanstvenost
    good manners lepo vedenje; olika
    he has quite a manner ima dober nastop
    to have no manners ne imeti manir
    to have no manner of right ne imeti nikakšne pravice
    to make one's manners prikloniti se
    in a manner v neki meri
    in a singular manner čudno, nenavadno
    by all manner of means na vsak način
    by no manner of means na noben način
    in a manner of speaking tako rekoč
    other times, other manners drugi časi; drugi običaji
  • mark2 [ma:k] prehodni glagol
    zaznamovati, označiti; vžgati znak, žigosati, pustiti znanienje, biti znak (for za)
    izbrati določiti predvideti (for za)
    izraziti, pokazati; redovati (v šoli); opaziti, zapomniti si
    ekonomija označiti blago, določiti blagu ceno
    šport kriti, ovirati nasprotnika (nogomet)

    to mark time tolči takt z nogami, stopati na mestu; figurativno čakati, ostati na mestu
    that marks him for a leader to kaže, da bi bil primeren za voditelja
    to mark one's displeasure by whistling pokazati svoje nezadovoljstvo z žvižganjem
    mark my words! zapomni si moje besede!
    mark! pazi!
  • may3 [méi] glagol
    pomanjkljiv moči, smeti; utegniti

    come what may naj se zgodi kar hoče
    you may well say so ti lahko govoriš, lahko tebi
    be that as it may kar bo, pa bo
    may he live long naj dolgo živi!
    may you be happy! da bi bil srečen!
    it may happen utegne se zgoditi
  • mean*4 [mi:n]

    1. prehodni glagol
    nameravati, imeti vmislih, kaniti, hoteti; (zlasti pasiv) nameniti (for za)
    meniti, misliti; pomeniti

    2. neprehodni glagol
    pomeniti (to komu)

    to mean business resno misliti
    to mean mischief imeti zlobne namene, imeti kaj za bregom
    to mean well imeti dobre namene
    to mean well (ill) by (ali to) s.o. dobro (slabo) komu želeti, biti komu (ne)naklonjen
    what do you mean by it? kaj hočeš s tem reči?, kaj naj to pomeni?
    I mean it resno mislim
    he was meant for a soldier bil je namenjen za vojaka
    that was meant for you to je bilo namenjeno tebi
    to mean little to s o. komu malo pomeniti
    I mean you to go želim, da greš
  • mess1 [mes] samostalnik
    jed, obrok (jedi); krma, klaja
    vojska, navtika obednica in dnevni prostor, menza, stalno omizje pri jedi, menaža
    slabšalno godlja, ričet; nered, nesnaga, umazanija, svinjarija, zmešnjava
    figurativno kaša zadrega, stiska

    vojska, navtika at mess pri mizi, pri obedu
    to go to mess iti k obedu, v menzo
    officers' mess oficirska menza
    in a mess v neredu, umazan; figurativno v kaši
    to clear up the mess urediti stvari
    to get into a mess skuhati si lepo kašo
    figurativno to make a mess of pokvariti, skaziti
    you made a nice mess of it lepo kašo si skuhal
    he was a mess strašno je izgledal; figurativno bil je zelo zanemarjen
    a pretty mess! lepa reč!
    to sell one's birthright for a mess of pottage žrtvovati kaj boljšega za materialno korist
  • mésto1 town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

    na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
    v méstu in town
    iz mésta from town
    na samem méstu (kraju) pravo on the premises
    na mojem méstu in my place
    prav na tem méstu in this very place
    na prvem méstu in the first place, first and foremost
    častno mésto place of honour
    glavno mésto capital, metropolis
    podeželsko mésto country town
    večno mésto the Holy City, Rome
    industrijsko mésto manufacturing town
    prazno mésto (služba) vacancy
    dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
    gornje mésto upper (ali high) town
    komandant mésta town major
    zrasel v méstu townbred
    sva iz istega mésta we are from the same place
    ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
    tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
    opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
    biti v méstu to be in town
    ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
    ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
    vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
    iti v mésto to go to (oziroma into) town
    ne se ganiti z mésta not to stir
    stopati na méstu to mark time
    pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
    potegovati se za kako mésto to apply for a post
    postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
    vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
    vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red
  • mischief [misčif] samostalnik
    škoda, nesreča, zlo, vzrok nesreče neprilika; zloba, krivica objestnost, prešernost, nagajrvost, navihanost, vragolija
    pogovorno navihanec, vražič

    to be up to (ali full of) mischief pripravljati vragolijo
    to do s.o. a mischief škoditi komu, storiti komu krivico; vulgarno raniti, ubiti
    to get into mischief zabresti v neprilike
    to keep out of mischief izogibati se zlu, biti dober
    to make mischief between sejati razdor med
    to mean mischief snovati zlo
    to play the mischief with grdo ravnati s, z
    napraviti nered, to run into mischief zaiti v nevarnost
    what (who, how, where) the mischief kaj (kdo, kako, kje) za vraga
    the mischief of it is that nerodna stvar pri tem je, da
    there is mischief brewing nekaj se kuha
    the mischief was a nail in the tyre vzrok nesreče je bil žebelj v pnevmatiki
  • mísliti to think (na of, o about); to believe; (premišljevati) to cogitate (o upon) to reflect (o upon), to meditate

    logično mísliti to reason (o about, on); (natančno, skrbno pretehtati) to deliberate; (meniti, domnevati) to mean, to suppose; ZDA to guess, to reckon; (biti mnenja) to be of the opinion; (predstavljati si) to imagine, to fancy, to conceive, to envisage, to realize; (upoštevati) to consider, to contemplate; (nameravati) to intend, ZDA to figure
    mislim da I think so, I suppose so, I should think so
    mislim da ne I don't think so
    mislim, da imate prav I dare say you are right
    ne morem si mísliti, da... I cannot imagine that...
    na to ni mísliti it's not to be thought of; that is out of the question
    to mi da mísliti this sets me thinking, this gives me food for thought, this makes me ponder
    kaj misliš o tem? what is your opinion about it?, what's your idea?
    povem, kar mislim I speak my mind
    mislim si svoje I have my own idea (ali ideas)
    mislili bomo na to we shall think of it, we shall not forget it
    na kaj (na koga) misliš? what (whom) are you thinking of?
    ni mísliti, da... it is not to be supposed that...
    ona dobro misli (hoče, namerava) she means well, her intentions are good
    ne misli več na to! don't give it another thought!, forget about it!
    oni dobro mislijo o tebi they think well of you, they have a good opinion of you
    nemogoče si je mísliti, da... it is unthinkable that...
    kaj misliš storiti? what do you intend to do?
    kaj pa misliš! what are you thinking of?
    misli name! remember me!
    to sem si mislil I thought so, I thought as much
    tega si ne bi mislil od tebe I wouldn't have expected that from you, I am surprised at you
    mísliti pri sebi to think to oneself
    to si lahko mislim I can well imagine (that)
    on misli le nase he only thinks of himself (ali pogovorno number one)
    človek bi mislil, da... anyone (ali one) would think that...
    mislim, da ne bo prišel I do not think he will come
    jaz mislim drugače I don't agree, I beg to differ
    kdo pa mislite, da sem jaz? who (ali arhaično whom) do you take me for?
    mislite si, kar hočete! you may think what you like!
    kdo bi si bil to mislil! who would have thought it!
    o njem mislijo, da je bogat he is thought (ali supposed) to be rich
    takó se splošno misli that is the current opinion
    mislim, da je stara 30 let I imagine (ali I guess) she is (ali must be) thirty
    mísliti s svojo glavo to do some indepenedent thinking
    še v sanjah ne mislim nothing is further from my mind
    javnost misli the public feeling is...
    ne mislim nič hudega I mean no harm
    menda ne misliš, da... you don't suppose that...?
    ne bi si bil mislil, da so tako pošteni I would not have credited them with so much honesty
    tega ne misliš zares (resno)? you don't mean it?, surely you can't be serious?
    mislimo vse najbolje o tvojem prijatelju we hold your friend in the highest esteem
    ona misli le na svojo zabavo she thinks of nothing but her own pleasure
    takó jaz ne mislim that's not my way of thinking
    glasno mísliti to think aloud, to think out loud
  • míš zoologija mouse, pl mice

    poljska míš field mouse
    gorska míš (egiptovski skakač) jerboa
    vodna míš shrew mouse
    slepe míši (igra) blind man's buff
    ne ptič ne míš neither fish, flesh nor fowl
    moker sem kot míš (figurativno) I am soaking wet
    bil je moker kot míš he was soaked to the skin
    reven kot cerkvena míš as poor as a church mouse
    igrati se slepe míši to play blind man's buff
    loviti míši to catch mice, (maček) to mouse
    prežati kot mačka na míš to watch like a cat watching a mouse
    videti bele míši (imeti delirium tremens) (žargon) to see pink elephants
    kadar mačke ni doma, míši plešejo when the cat's away the mice will play
    tresla se gora, rodila se míš (figurativno) the mountain has laboured, the mountain has brought forth a mouse
  • mlád young; youthful; adolescent, juvenile

    od mládega, od mládih nog since one was a child, from childhood
    v mojih mládih letih in my early years, in my youth
    še mlád youngish
    mládi in stari young and old
    mláda kri youthful blood
    mláda luna new moon
    mlád krompir new potatoes pl
    mládo vino new wine
    Mladi Turki, mladoturki the young Turks
    moj mlajši brat my younger brother
    Grad mlajši Grad Junior (krajšava: Jr.)
    ona ni več tako mláda she is no chicken
    samó enkrat si mlád! you're only young once!
    postati zopet mlád to grow young again
    ko sem bil mlád in my early life, in my youth
    mláda ljubezen young love, first love, early loveaffair
    ona je bila njegova mláda ljubezen she was his old sweetheart
    ostal je mlád od zadnjega he retained the spirit of youth to the last
    videti je mlajša, kot je v resnici she does not look her age
    tri leta je mlajši kot jaz he is three years younger than I, (ali pogovorno than me), he is my junior by three years
    povreči, imeti, dobiti mláde (o živalih) to bring forth young, to litter, (o psici) to have pups, to whelp, (o medvedki) to cub
  • móker wet; damp; (oči) watery; (zemlja, tla) sodden, spongy; moist (od with)

    čisto móker od dežja soaked through with rain
    bil je móker kot miš he had not a dry stitch on
    bil je do kože móker he was wet to the skin
    móker za ušesi (figurativno, neizkušen) wet behind the ears
    móker za ožeti wringing wet
    móker kot miš as wet as a drowned rat, soaking wet
  • mornár sailor; seaman, pl -men; mariner; marine; seafaring (ali seagoing) man; seafarer

    mornár vojne mornarice bluejacket, Jack Tar
    mornár prostak VB rating
    mornár I. (II., III.) razreda leading (able, ordinary) seaman
    mornár I. razreda able-bodied seaman
    dom mornárjev sailor's home
    star, izkušen mornár sea dog, old salt, navigator
    služiti pri mornárjih to serve in the navy
    služiti kot navaden mornár to serve before the mast
    moj sin bi bil rad mornár my son wants to be a sailor (ali to go to sea)
  • mutírati to break one's vice

    ko je bil komaj 14 let star, je začel mutírati when he was hardly fourteen, his voice began to break