Franja

Zadetki iskanja

  • reach2 [ri:č]

    1. prehodni glagol
    iztegniti (forth, out)
    izprožiti (roko); stegniti, razširiti; podati (komu kaj); postreči (komu s čim); odvzeti (from komu ali čemu)
    dospeti kam, priti do, segati do, seči; priti do zaključka, razumeti, doumeti, pogruntati, dojeti; imeti vpliv, vplivati, pustiti vtis (na koga); doseči, zadeti, pogoditi (kaj); doživeti, dočakati (starost, dobo, novo izdajo)

    to reach a great age doživeti visoko starost
    to reach a blow prisoliti (komu) zaušnico
    this book reached its 10th edition ta knjiga je doživela 10. izdajo
    reach me that book, will you? podaj mi ono knjigo, prosim!
    to reach the ceiling segati do stropa
    the boat reached the shore čoln je prispel do brega
    to reach a conclusion priti do (nekega) zaključka
    the cost reached 1000 dollars stroški so znesli 1000 dolarjev
    he reached down his hat snel je klobuk s kljuke
    to reach forth one's hand iztegniti (izprožiti, podati) roko
    my land reaches the hills moja zemlja sega do brd
    my letter reached him in time moje pismo mu je pravočasno prišlo v roke
    to reach perfection doseči popolnost
    to reach an understanding doseči sporazum
    the water reached my knees voda mi je segla do kolen

    2. neprehodni glagol
    seči, poseči (after, at, for po)
    raztezati se (to k, do)
    prožiti se; priti (to do)
    (do)segati; nagniti se (forward naprej, toward k, proti)
    figurativno težiti k čemu, iti (at, after za čem)
    napenjati se; prodreti (into v)
    dojeti, doumeti, razumeti

    as far as the eye can reach kakor daleč lahko seže oko
    the coat reaches to the knees plašč sega do kolen
    to reach back to the time of Napoleon segati nazaj v Napoleonove čase
    his boots reach up to the knees škornji mu segajo do kolen
    the country reaches from the sea to the mountains dežela sega, se razprostira od morja do gorá
    he reached for a weapon segel je po orožju
  • receive [risí:v]

    1. prehodni glagol
    prejeti, sprejeti, dobiti kaj (from od koga)
    dobiti svoj delež
    cerkev prejeti (zakrament, obhajilo); sprejeti kot resnično, dopustiti, priznati; vzeti, čuvati, skriti, prikrivati (ukradene stvari); sprejeti vase, ujeti, dobiti (vtis itd.), doživeti, izkusiti; upreti se, ustaviti se čemu; prenesti, pretrpeti (udarec); smatrati, imeti za, priznati za primerno, za táko, kot treba; dočakati, sprejeti koga; nastaniti koga, vzeti pod streho; dopustiti pristop (to k, into v)

    to receive an affront doživeti žalitev
    to receive a blow (an offer, an order, a compliment) dobiti udarec (ponudbo, ukaz, kompliment)
    he was coldly received bil je hladno sprejet
    to receive s.o.'s confession izpovedati koga
    to receive s.o. among one's friends sprejeti koga med svoje prijatelje
    he receives stolen goods on prikriva (skriva) ukradeno blago
    to receive a refusal biti odklonjen
    to receive a present sprejeti, dobiti darilo
    they were received with shouts sprejeli so jih z veselimi vzkliki
    to receive a wound biti ranjen
    the arches have to receive the weight of the roof oboki morajo nositi težo strehe
    proposal received attention predlog je bil uvaževan, vzet v obzir

    2. neprehodni glagol
    sprejemati (goste, obiske), prirediti sprejem; radio sprejemati, loviti (valove); biti prejemnik
    cerkev prejeti obhajilo, pristopiti k obhajilu

    she receives once a week ona sprejema (obiske, goste) enkrat na teden
    it is more blessed to give than to receive dajati je slajše kot sprejemati
  • recidivism [risídivizəm] samostalnik
    recidivizem, nagnjenje k ponavljanju kaznivih dejanj; recidiva, povrnitev, ponovitev kaznivega dejanja
  • recover1 [rikʌ́və]

    1. prehodni glagol
    dobiti nazaj, zopet prejeti; ponovno osvojiti; ponovno najti; ponovno (koga) priklicati, privesti, spraviti k zavesti, k življenju; oživiti, ozdraviti; preboleti; osvoboditi, rešiti (from pred, od, iz)
    nadomestiti, nadoknaditi (izgubo, čas), popraviti; rešiti kopno zemljo pred vodo, morjem; (redko) doseči, priti v (kraj); dobiti nadomestilo, odškodnino; zahtevati, terjati, pobrati, inkasirati (vplačilo, denar, dolgove); dati zopet v prvotni položaj (orožje, top itd.)

    to recover one's breath zopet k sapi priti
    to recover damages for sth. dobiti odškodnino za kaj
    to recover a debt dobiti dolg povrnjen
    chemicals are recovered from... kemikalije se dobivajo iz...
    dead man cannot be recovered to life mrtvega ni mogoče oživiti
    to be recovered from a cold ozdraveti od prehlada
    to recover one's legs postaviti se spet na noge
    he has recovered his father's death prebolel je očetovo smrt
    he never recovered his losses nikoli ni prebolel svojih izgub
    to recover oneself priti spet k sebi, umiriti se
    to recover one's self-possession zopet se umiriti, se obvladati
    we recovered the track spet smo našli sled
    to recover land from the sea rešiti zemljo pred morjem

    2. neprehodni glagol
    opomoči si (from od)
    okrevati, ozdraveti, priti zopet k sebi, zavesti se; ponovno oživeti; biti odškodovan
    šport vrniti se na startni položaj

    to recover from a blow opomoči si od udarca
    to recover from a long illness okrevati od dolge bolezni
    he recovered slowly počasi je okreval
    to recover in one's (law) suit dobiti svojo pravdo (proces)
  • refer [rifə́:]

    1. prehodni glagol
    napotiti (to k, na)
    opozoriti (to na)
    predložiti, pripisovati kaj (to s.o. komu)
    predati, prepustiti, dodeliti (to komu)

    2. neprehodni glagol
    nanašati se (to na)
    tikati se (to česa)
    sklicevati se (to na)
    obrniti se na, zateči se k; kazati na, posredno misliti na, namigovati (to na)
    omeniti

    to refer oneself to prepustiti se, predati se, zaupati se, zaupno se obrniti na, zanesti se na
    referred to ki se nanaša na; o komer (čemer) je govor
    the point referred to omenjena, tista točka
    to refer to a dictionary poiskati v slovarju
    to refer to drawer (kratica R.D.) obrazec, ki ga banka napiše na ček, ki nima denarnega kritja
    I refer myself to my experience zanesem se na svojo izkušenost
    I referred him to the manager for information napotil sem ga k direktorju za informacije
    I must refer to the manager moram se obrniti na direktorja
    to refer a matter to arbitration prepustiti zadevo arbitraži, razsodišču
    we shall refer this matter to them to zadevo bomo prepustili njim
    he referred to his journey several times večkrat je omenil svoje potovanje
    this mark refers the reader to a footnote ta znak opozarja čitalca na opombo pod črto
    she referred to my past namigovala je na mojo preteklost
    to refer a thing to a cause nekaj pripisovati kakemu vzroku
    to refer superstition to ignorance pripisovati praznoverstvo nevednosti
  • reflective [rifléktiv] pridevnik (reflectively prislov)
    odbijalen, odseven; nagnjen k premišljevanju
  • reflex [rí:fleks]

    1. samostalnik
    odsev, odraz; refleks; slika
    medicina refleks
    figurativno odblisk, zrcaljenje

    to test a patient's reflexes pregledati, preskusiti bolnikove reflekse
    legislation must be a reflex of public opinion zakonodaja mora biti odsev javnega mnenja

    2. pridevnik
    refleksen (kretnja), ki reagira; refleksiven, razmišljajoč
    botanika ukrivljen, nazaj zvit, zapognjen; introspektiven (o mislih); povraten; ki se vrača k povzročitelju; obraten, nasproten

    reflex current protitok
  • regress2 [rigrés] neprehodni glagol
    astronomija nazaj iti, nazadovati, pojemati
    astronomija vračati se, vrniti se (to k)
    (o živalih) vračati se k svojstvom prednikov
  • re-join1, rejoin [rí:džɔ́in] prehodni glagol & neprehodni glagol
    zopet (se) pridružiti (priključiti, spojiti, združiti), zopet priti k; ponovno se srečati, se sestati, se sniti, se zbrati (to, with z)

    to re-join bones medicina uravnati kosti
  • relevant [rélivənt] pridevnik (relevantly prislov)
    primeren, ustrezen, koristen, smotrn (to za)
    ki se tiče, spada k stvari, (notranje) odvisen, sovisen; ki je v zvezi z, gledé

    relevant information primerni, koristni podatki
    relevant in law pravno pomemben
  • remissive [rimísiv] pridevnik
    popuščajoč; oprostilen; odpuščajoč, prizanesljiv, ki oprosti ali odpusti; nagnjen k odpuščanju, k popuščanju; remisiven
  • repair1 [ripɛ́ə]

    1. samostalnik
    zelo obiskovan kraj, priljubljeno bivališče (bivanje)
    arhaično pogosten obisk
    arhaično zavetje, pribežališče

    a place of great (little) repair mnogo (malo) obiskovan kraj

    2. neprehodni glagol
    oditi, odhajati (v velikem številu, često, iz navade); iti, kreniti (to kam)
    vrniti se; zateči se k; obračati se (to s.o. for na koga za kaj)
  • requicken [ri:kwíkən] prehodni glagol
    zopet (znova) oživiti, vrniti v življenje; poživiti, zbuditi k novemu živijenju
  • respire [rispáiə] neprehodni glagol
    dihati; oddahniti si, odpočiti se, priti spet k sapi, pihati; biti olajšan; izhlapevati
    prehodni glagol
    vdihavati, dihati, izdihavati; (redko) izpuhtevati, oddajati
  • restitution [restitjú:šən] samostalnik
    restitucija, obnovitev, vzpostavitev (pravic itd.), vrnitev v staro stanje ali na staro mesto; povrnitev, povračilo; odškodnina, reparacija, nadomestilo, kompenzacija
    fizika nagnjenost k zavzetju prvotne oblike ali položaja

    to make restitution vrniti, nadoknaditi, nadomestiti, kompenzirati, odškodovati
  • resurge [risə́:dž] neprehodni glagol
    zopet se dvigniti, vstati; ponovno se pojaviti, pokukati; zopet oživeti, zopet se zbuditi k življenju
    šaljivo vstati od mrtvih; pre(po)roditi se
  • resurrect [rezərékt] prehodni glagol
    (redko) znova k življenju zbuditi, oživiti
    domačno obuditi (mrtve)
    figurativno oživiti, ponovno uvesti; vzeti (truplo) iz groba, izkopati, ekshumirati
    neprehodni glagol
    vstati od mrtvih

    to resurrect an old custom zopet oživiti star običaj
  • resurrectionist [rezərékšənist] samostalnik
    kdor veruje v vstajenje od mrtvih; kdor obuja k življenju (od mrtvih); tat mrličev, trupel (zlasti namenjenih za seciranje)
  • resusciative [risʌ́siteitiv] pridevnik
    ki obuja k življenju, ki oživlja
  • resuscitant [risʌ́sitənt]

    1. pridevnik
    oživljajoč

    2. samostalnik
    krepilno sredstvo, krepčilo; sredstvo za vrnitev k zavesti