Franja

Zadetki iskanja

  • čítati to read

    čítati dalje to read on
    čítati do konca to read through
    zopet čítati to reread
    čítati med vrsticami figurativno to read between the lines
    čítati glasno to read aloud
    čítati tiho, potihem to read to oneself
    čítati zase (skrivaj) to read to oneself
    čítati pazljivo to peruse
    čítati površno, bežno to skim
    čítati komu kaj to read something to someone
    čítati dolgočasno knjigo to wade through a dull book
    čítati komu na obrazu to read someone's face
    on mnogo čita he is a great reader, he is a bookworm
    on je mnogo čital (je načitan) he is well-read, he is a man of wide reading
    to se čita kot roman it reads like a novel
    ona ne čita mnogo she is not much of a reader
    knjiga se lepo čita the book reads well
    ta knjiga se zanimivo čita this book makes good reading ali pogovorno a good read
    ona ima rada, da ji kaj čitajo she likes being read to
    na očeh se mu čita pohlep his greed can be read in his eyes
    hoteti čítati v besedilu nekaj, česar v njem ni to read something into a text
    najbolj čitana knjiga the most widely read book
  • čúden queer, uncommon, unusual; eccentric; strange; singular; odd; original; curious; VB žargon rum

    kako čúdno! what a curious thing!
    čúdna opazka a strange remark
    to je čúdno that is strange
    on je čúden patron he is a strange fellow
    nič čúdnega, če... no wonder if...
    na tem ni nič čúdnega there is nothing strange in (ali about) it
    čudno (presenetljivo, za čuda) curiously enough, strange to say
    čúdno se počutiti to feel strange
    čúdno, da tega niste (ne bi bili) slišali strange that you should not have heard it
    čúdno se sliši žargon it sounds rum
    kakor se utegne zdeti čúdno... strange as it may appear...
    zaklel je in nič čúdnega (če je) he swore and no wonder
  • čúdež miracle, wonder; prodigy

    gospodarski čúdež economic miracle
    delati čúdeže to work wonders (ali miracles); figurativno to produce rabbits out of a hat, to move mountains
    razen če se zgodi čúdež, bi se zdaj zdelo, da se ne da nič napraviti barring a miracle it would now seem as if nothing can be done
    čúdeži se utegnejo zgoditi (dogajati) (figurativno) pigs pl might fly
  • čúditi se to wonder (ob, nad about, at, da that); to be astonished (at, that); to be amazed (ali surprised) (at, that); to marvel (at, that)

    čudim se ti you amaze me
    temu se čudim that surprises me, I am astonished at that
    stvar, ki sem se ji čudil a thing that made me wonder
    ne bi se čudil, če bi on prišel I should not be surprised if he came
    čudim se, da nisi nikoli slišal o tem I'm amazed you've never heard of it
  • čústvo feeling, (močno) emotion; sentiment, (ljubezen) affection

    brez čústva hardhearted, hard, impassive, impassible; cold; apathetic
    čústvo usmiljenja a feeling of pity
    svojih čustev ne kažem preodkrito I don't wear my heart on my sleeve
    odkrito kazati svoja čústva not to disguise one's emotions; to make a public display of one's feelings
    gojiti neprijazna čústva do koga to entertain unfriendly sentiments towards someone
    péti s čústvom to sing with feeling
    žalil je moja čústva he hurt my feelings
  • čút sense

    čút za barve, za lepoto sense of colour, of beauty
    čút za čast, za spodobnost sense of honour, of propriety
    jezikovni čút linguistic instinct
    stanovski čút pride of rank
    čút dolžnosti odgovornosti sense of duty, of responsibility
    šesti čút the sixth sense
    trgovski čút commercial instinct
    petero čútov the five senses
    čút sluha the sense of hearing
    nima čúta za humor he has no sense of humour
    ne imeti moralnega čúta to have no moral sense
    nimam čúta za orientacijo I have no sense of direction
  • čutíti to feel; to sense; to have the sensation; to be aware of

    čutíti se to feel
    čutíti bolečino to feel a pain
    čutíti mraz to feel cold
    ničesar ne čutíti to be insensible (ali unfeeling ali insusceptible ali apathetic)
    čutíti se užaljenega to feel hurt
    sonce se čuti the sun makes itself felt
    čutim, da to ni res, a ne morem tega dokazati I feel that it is not true but cannot prove it
  • da (veznik) that (v predmetnih in osebkovih stavkih se često izpušča)

    z namenom, da bi (in order) that
    da ne bi lest, but
    da le, samó da (če le) provided (that)
    takó da so that, so as to + nedoločnik
    kakor da, kot da as though
    slišal sem, da je bolan I heard (that) he was ill
    mislim, da bo prišel I believe (that) he will come
    gotovo je, da je kriv it is certain (that) he is guilty
    res je, da ni bil tam it is true (that) he was not there
    recimo, da pride danes suppose (ali supposing) he comes today
    jémo, da bi mogli živeti we eat that we may live
    preberite to dvakrat, da ne pozabite! read it twice lest you forget it!
    ; ni še tako pozno, da naši sorodniki ne bi mogli še priti it is not too late for our relatives to come
    bila je tako prijazna, da mi je pisala pismo she was so kind as to write me a letter
    tu ni človeka, da ga jaz ne bi poznal po imenu there is no one here (whom) I could not name, there is no one here whose name I do not know
    nikoli ne pride, da si ne bi izposodil denarja od mene he never comes without borrowing money from me
    da on ni bil tako priseben, bi nas bilo razneslo vse na kosce but for his presence of mind, we might all have been blown to pieces
    nikoli ne dežuje, da ne bi lilo (= nesreča ne pride nikoli sama) it never rains but it pours
  • (pritrdilnica) yes; zastarelo yea, zastarelo pogovorno aye, ay; all right

    mislim dà I think so
    odgovoriti z dà ali ne to answer yea or nay
    ne rečem ne dà ne ne I say neither yes nor no
    reči véliki dà (poročiti se) to say I will; to get married
  • dáleč far (away, off); a long way off; widely, remotely, distantly

    dáleč od tu far from here
    dáleč naokoli far and wide
    dáleč narazen wide apart
    od dáleč from the distance, from afar
    kako dáleč how far, to what extent
    tako dáleč in ne dlje! thus far and no further ali farther
    bil sem dáleč od doma I was far from home
    kako dáleč je (to)? how far is it?
    stanuje dáleč od tu he lives far away from here
    dáleč boljši, dáleč najboljši better by far, by far the best
    dáleč proč (še dolgo ne) far from it, not by a long way (ali chalk)
    dáleč od tega far from it
    še dáleč ne tako zanimiv not nearly so interesting
    dáleč najboljša splošna zgodovina far and away the best general history
    kakor dáleč seže oko as far as the eye can reach
    lahkó tečeš tako dáleč? can you run as far as that?
    držati se dáleč (stran) od to keep (ali to stand) clear of
    kako dáleč si z angleščino? how far have you got with your English?
    počasi se dáleč pride he that goes softly, goes safely
  • damn2 [dæm] samostalnik
    preklinjanje, kletev; malenkost

    not to care a damn niti malo se ne zanimati, prav nič ne marati
    I don't give a damn prav nič mi ni mar
    not worth a damn niti piškavega oreha vreden
  • damned [dæmd] pridevnik
    obsojen, preklet; zoprn, vražji

    none of your damned nonsense! ne počenjaj(te) neumnosti!
    I'll be damned if I know res ne vem
  • dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

    dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
    deloven dán working day, weekday
    črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
    materinski dán Mother's Day
    novoletni dán New Year's Day
    beli dán broad daylight
    plačilni dán payday
    postni dán fast day
    prazničen dán holiday
    pasji dnevi dog days pl
    prosti dán day off, (brez pouka) day off school
    rojstni dán birthday
    srečen dán a red-letter day
    sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
    davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
    spominski dán Remembrance Day (11. november)
    z dne 3. maja dated May 3rd
    čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
    dán za dnem day by day
    drugi (naslednji) dán next day, the day after
    do današnjega dne to the preent day
    od dneva do dneva from day to day
    čez nekaj dni in a day or two
    enega teh dni, te dni enkrat one of these days
    dvakrat na dán twice a day
    pri belem dnevu in broad daylight
    lepega dne one fine day
    oni dán (zadnjič) the other day
    še oni dán only the other day
    še isti dán that very day
    od tega dne dalje from this day forth
    par dni a couple of days
    ta ali oni dán one day or another
    svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
    nekega dne one day, (za prihodnost) some day
    pred tremi dnevi three days ago
    dán poprej the day before, the day beforehand
    teden dni (7 dni) a week
    danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
    14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
    čez 14 dni in a fortnight
    vsak dán every day, daily
    vsak drugi dán every other (ali second) day
    vsakih pet dni every five days
    ves dán all day long, for the whole of the day
    ves ljubi božji dán the livelong day
    za nekaj dni for a few days
    prejšnji dán the previous (ali preceding) day
    ki traja ves dán daylong
    na dán z besedo! speak out!, out with it!
    to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
    biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
    béli dán je it is broad daylight
    dobiti prost dán to be allowed a day off
    ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
    prinesti, spraviti na dán to bring to light
    prinesti stvar na dán to broach a matter
    sedaj prihaja na dán it now transpires
    priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
    prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
    ko napoči dán at daybreak, at dawn
    za vsakega pride njegov dán every dog has his day
    sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
    svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
    dnevi so mu šteti his days are numbered
    zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
    določiti dán to fix a day
    voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
    bil je 2 dni prepozen he was two days late
    delati noč in dán to work day and night
    ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper
  • dare*1 [dɛə]

    1. neprehodni glagol
    upati si, drzniti, osmeliti se; smeti

    2. prehodni glagol
    pozvati, izzivati, kljubovati; lotiti se

    I dare say kakor kaže, verjetno mislim, da, rekel bi
    I dare swear prepričan sem
    he dare not (ali does not dare to) do it ne upa si tega storiti
  • dark2 [da:k] samostalnik
    tema, mrak; senca
    figurativno negotovost, neznanje; nejasnost, skrivnostnost

    to keep s.o. in the dark skrivati, tajiti pred kom
    in the dark of the moon v mlaju; v temi kot v rogu
    to be in the dark ne vedeti, ne se znajti, ne biti poučen
    to take a leap in the dark tvegati
    figurativno to leave s.o. in the dark pustiti koga v negotovosti
  • dáti dajáti to give; (podariti) to present with, to give away; (podati) to hand on, to present, to turn over; (dodeliti) to allot, to assign, to apportion; (vročiti) to hand (over), to deliver; (karte) to deal

    dáti, dajáti nazaj to give back, to restore; (podeliti) to grant, to accord, to award, ZDA to donate (to); gledališče to stage, to perform; (ponuditi) to offer; (dobaviti) to deliver, to furnish, to supply; (donašati) to yield, (sadove) to bear, to produce; (naslov) to bestow on, to confer something upon someone
    dáti, dajáti naprej to pass on
    ne (hoteti) dáti, dajáti to refuse, to withhold
    dana veličina a given magnitude
    če sta A in B dana, sledi, daje C... given A and B, C follows...
    v danem primeru (če je tako) in that case; should the need arise; if need be; if so
    dáti, dajáti duška (svoji jezi) to give vent (to one's anger)
    dáti, dajáti prav komu to agree with someone, to concede the point
    dáti, dajáti vsakemu svoje to give everyone his due
    daj mu, kar je njegovega! give him his due!
    ti bom že dal! I'll give it you!
    daj to na mizo! put it on the table!
    daj bog! God grant!
    ne daj bog! God forbid!
    kaj dajejo nocoj v gledališču? what's on at the theatre this evening?
    to (gledališko) igro so dajali tri mesece the play ran for three months
    dal sem mu roko I shook hands with him
    moram da(ja)ti dober zgled I must set a good example
    po čem dajete (koliko stane)...? what is your price for, what do you charge for...?
    nič se ne da napraviti there is nothing to be done
    dáti, dajáti na znanje komu to let someone know
    dáti, dajáti na svetlo to publish, to edit
    dáti, dajáti mnogo na to make much of, to think the world of
    mnogo da na svojo zunanjost he pays great attention to his personal appearance
    malo, nič ne dáti, dajáti na kaj to regard as worthless, not to give a brass farthing for
    on ne da nič na moj nasvet he sets no value upon my advice
    dal se je oslepariti, ogoljufati he let (ali allowed ali suffered) himself to be cheated
    dam si striči lase I have (ali I get) my hair cut
    kje si dajete delat obleke? where do you have your clothes made?
    dáti, dajáti svojo besedo to pledge one's word
    to mi daje misliti! that makes me wonder!
    na to ne dam pečenega groša (nič) I don't give a hoot about that
    dal sem si mnogo truda I took great pains
    dáti, dajáti od sebe (ton) to utter
    ne da se mi... I don't feel like, I am unwilling (ali loath ali disinclined) to...
    ne da se mi brati I don't feel like reading, I am loath (ali unwilling) to read
    (to) se ne da zanikati there's no denying (it)
    dáti, dajáti se spoznati, prepoznati to make oneself known
    dajati je lepše kot jemati it is better to give than to receive
    dáti, dajáti življenje za to sacrifice one's life for
    dvakrat da, kdor hitro da he gives twice who gives in a trice; arhaično while the grass grows the steed starves
  • day's-work [déizwə:k] samostalnik
    dnevno delo

    pogovorno it's all in the day's-work to spada zraven, tega se ne moreš izogniti
  • dead1 [ded] pridevnik
    mrtev, brez življenja, crknjen; nedostavljiv (pošiljka); popoln; izumrl, neveljaven; otopel, otrpel; zamolkel, moten; slep (okno); jalov (sloj); temen (noč); ugašajoč; globok (spanje); ovenel; neraben, slab, izločen; neodločen (tekma)

    ameriško, pogovorno dead above the ears neumen, topoglav
    dead end slepa ulica; figurativno zagata
    dead and gone že davno mrtev
    dead colour osnovna barva
    dead failure popoln polom
    dead forms same formalnosti
    to flog a dead horse zaman si prizadevati
    ameriško dead freight nepokvarljiv tovor
    ameriško, sleng dead from the neck up trapast, butast
    a dead frost popoln polom
    vojska dead ground ozemlje, ki je zunaj streljaja
    a dead halt nenadna ustavitev
    dead heat tekma brez zmagovalca
    dead hand neprodajen
    dead letter nedostavljivo pismo; izumrl običaj; zakon, ki ga ne spoštujejo
    dead level figurativno enoličnost, neučinkovitost
    to make a dead set on napasti z vso odločnostjo; truditi se, da se komu približamo
    dead march žalna koračnica
    pogovorno dead men (ali marines) izpite, prazne steklenice
    as dead as a doornail (ali mutton, nit) mrtev ko hlod
    dead nuts on popolnoma zaverovan, navdušen za kaj
    dead office pogrebni obredi, zadušnica
    perfectly dead neznosen
    dead reckoning mornarica približna ocena (dolžine poti)
    dead secret največja skrivnost
    dead stock mrtvi kapital; neprodajno blago
    dead set oster napad
    waiting for dead man's shoes čakanje na dediščino
    dead wall stena brez vrat in oken
    dead weight lastna teža; figurativno huda ovira napredka
    dead wind nasprotni veter
    dead wood posušen les; izvržek, izbirek
    dead silence popolna, mrtva tišina
  • dead2 [ded] prislov
    skrajno, popolnoma, docela

    dead against naravnost proti
    dead broke brez ficka
    dead ahead naravnost naprej
    to cut s.o. dead ignorirati koga, ne pozdraviti ga
    dead tired na smrt utrujen
    dead sure popolnoma prepričan
    dead set against nepopustljivo proti
    dead earnest čisto resno
    dead on the target naravnost proti cilju
    to stop dead nenadoma se ustaviti
  • deaf [def] pridevnik (deafly prislov)
    gluh, naglušen (with)
    omamljen

    deaf of (ali in) one ear na eno uho gluh
    deaf as a post (ali door-nail, stone, beetle, an adder) popolnoma gluh, gluh ko zemlja
    none so deaf as those who won't hear najbolj gluhi so tisti, ki nočejo slišati
    deaf nut prazen oreh
    to fall on deaf ears ne biti uslišan
    to turn a deaf ear delati se gluhega, ne uslišati