Franja

Zadetki iskanja

  • lop2 [lɔp]

    1. prehodni glagol
    oklestiti, obrezati, obsekati (drevo); odsekati (off, away ;glavo)

    2. neprehodni glagol
    sekati, obrezati (at kaj)
  • lose* [lu:z]

    1. prehodni glagol
    izgubiti, založiti (kam), zapraviti (čas), zatratiti; rešiti se česa; zgrešiti, izgubiti spred oči; zamuditi (vlak, priliko); zaostajati (ura); izgube stati

    2. neprehodni glagol
    imeti izgubo (by s, on pri)
    izgubiti (in; npr. in weight shujšati)
    izgubiti, biti premagan, podleči (to; npr. to another team)

    to lose one's balance izgubiti ravnotežje
    to lose caste izgubiti družabni položaj
    to lose face izgubiti ugled
    to lose ground umikati se, nazadovati, propadati
    figurativno to lose one's head izgubiti glavo
    to lose heart izgubiti pogum
    to lose one's heart to zaljubiti se
    to lose o.s.; ali to lose one's way zaiti, izgubiti se
    to lose o.s. in zatopiti se v kaj, izgubiti se v čem
    ameriško lose out to izgubiti v korist drugega
    to lose one's reason (ali mind) znoreti, pobesneti
    ameriško to lose one's shirt vse izgubiti
    to lose sight of izgubiti spred oči, pozabiti
    to lose patience (ali one's temper) izgubiti živce, razjeziti se
    to lose the thread izgubiti nit (predavanja itd.)
    to lose track of izgubiti sled za kom ali čim
    this will lose you your position to te bo stalo položaja, zaradi tega boš izgubil svoj položaj
  • lost [lɔst] preteklik & pretekli deležnik od to lose
    izgubljen

    lost property office urad za izgubljene in najdene predmete
    lost souls izgubljene duše
    tehnično lost motion mrtvi tek
    to be lost in biti zatopljen v kaj
    to be lost to biti izgubljen za, ne imeti čuta za, biti brez česa
    to be lost upon biti brez pomena, biti stran vrženo
    to give up for lost imeti za izgubljeno
  • love2 [ləv]

    1. prehodni glagol
    ljubiti, rad imeti

    2. neprehodni glagol
    ljubiti, biti zaljubljen

    love me, love my dog če ljubiš mene, ljubi tudi moje prijatelje
    Lord love you! za božjo voljo! (presenečenje)
    to love to do s.th. zelo rad kaj delati
  • lúč light; (svetilka) lamp

    električna lúč electric light(ing)
    prometna lúč traffic light, stop-go sign
    plinska lúč gaslight
    pri lúči by (artificial) light
    v pravi lúči in its true aspect
    pokazati kaj v pravi lúči to show something in its true colours
    rudarska lúč miner's lamp
    lúč gori the light is on
    lúč ne gori the light is out
    lúč je ugasnjena the light is off
    držati proti, k lúči to hold up to the light
    iti komu z lúči to stand out of someone's light
    on ni nobena lúč (figurativno) he is no great light
    prižgati lúč to put (ali to switch, to turn) the light on
    ugasniti lúč to put the light out, to turn (ali to switch) the light off
    postaviti kaj v pravo lúč to put something in the true light
    postaviti kaj v nepravi, v napačni lúči to present something in the wrong light, to misrepresent
    to prikazuje stvar v drugi, v novi lúči that puts the matter in a new light
    ne stoj mi na lúči! don't stand in my light!
    to meče novo lúč na to vprašanje this throws a new light on the question
    metati slabo lúč na... to reflect (unfavourably) on...
    njegovo vedenje meče slabo luč na njegovo vzgojo his behaviour reflects (unfavourably) upon his upbringing
    zagledati lúč sveta to come into the world, to be born, to be brought into the world, to be born, to be brought into the world, to see the light
    če to gledamo v lúči najnovejših odkritij if we view it in the light of the most recent discoveries
    tisoči luči na ulicah thousands of lights in the streets
  • lug2 [lʌg]

    1. prehodni glagol
    vleči, vlačiti (along za seboj, about okoli)

    2. neprehodni glagol
    potegniti (at za kaj)

    to lug at one's oars naporno veslati
    figurativno to lug in(to) za lase privleči, neumestno kaj uvesti v razgovor
  • lump2 [lʌmp]

    1. prehodni glagol
    narediti kepo, nakopičiti, dati na kup, zmetati v en koš (together)
    staviti ves denar (on na)
    figurativno premetati, pomešati, zmešati (with s, z)
    zbrati (in(to) v, under pod)

    2. neprehodni glagol
    kepiti, nakopičiti se; okorno se premikati, štorkljati (along); sesesti se (down)

    if you don't like it you can (ali may) lump it če nečeš, pa pusti
    sleng to lump it sprijazniti se s čim, iti k vragu, pogoltniti kaj
  • lurid [l(j)úərid] pridevnik (luridly prislov)
    prsten, bled; pošasten, grozljiv, mračen, temen, strašen; krvavo rdeč (nebo); križeč, živ (barva)
    botanika umazano rumeno rjav

    to cast (ali throw) a lurid light on prikazati kaj v mračni luči
  • make up

    1. prehodni glagol
    sestaviti (spis, seznam); pripraviti, prirediti; naličiti, našminkati; opremiti (sobo); izmisliti si (zgodbo); zamotati, napraviti (paket); izdelati, sešiti (obleko); izpopolniti; nadoknaditi; izravnati, poravnati (račun)
    tisk prelomiti (stavek); nazaj dobiti (izgubljeno ozemlje)

    2. neprehodni glagol
    naličiti se, našminkati se; nadomestiti (for)
    nadoknaditi (for)
    ameriško bližati se (to)
    pogovorno dvoriti (to)
    spraviti se (with)

    to be made up of sestavljen iz
    to make up one's mind odločiti se
    to make it up with spraviti se s kom
    to make up a face namrdniti se
    to make up one's face naličiti se
    to make up a lip našobiti se
    to make up for lost time nadoknaditi izgubljen čas
    the story is made up zgodba je izmišljena
    to make up to s.o. for s.th. poravnati komu škodo za kaj
  • málo little; a little; few (pl)

    po malem gradually; little by little
    čisto málo a tiny bit
    prav tako málo kot... no more than...
    v málo dneh in a few days
    počakaj málo! wait a moment!
    jaz málo spim I don't sleep (ali I'm not sleeping) very much, I sleep little
    še málo ne not a bit
    on je málo znan he is little known
    še málo ne slutiš, kaj te čaka you've no idea (ali arhaično you little dream) what is in store for you
    málo vas je there aren't many of you, there are (only) a few of you, you are few
    málo bolje mi je I am a little (a triffle) better
    imam le málo prijateljev I've only a few friends, I have but few friends
    málo je takih kot on there aren't many like him, there are few like him
    málo ljudi misli tako few people think so
    tistih málo ljudi, ki so bili navzoči the few people who were present
    niti málo nisem zadovoljen I am far from being satisfied
    málo, da tega nisem pozabil I had almost forgotten it
    málo, da ni umrl he was likely to die
    zelo málo next to nothing
    málo za tem soon (ali shortly) after
    málo prej a few moments ago, a short while ago; shortly before
    za málo se mi zdi prositi za uslugo I scorn to ask a favour
    málo (za las) je manjkalo it was a close shave, it was a near miss
    málo je manjkalo, pa bi ga povozilo he was within an ace of being run over
    málo je manjkalo, da se ni ubil he had a narrow escape (ali a close shave), he was within an ace of getting killed
    bolje málo kot nič half a loaf is better than no bread
  • mandatory [mǽndətəri]

    1. pridevnik
    ukazovalen, pooblaščevalen
    ameriško obvezen

    2. samostalnik
    pooblaščenec, -nka

    to make s.th. mandatory upon s.o. predpisati komu kaj
  • manner [mǽnə] samostalnik
    način; nastop, stil
    množina običaji, šege
    množina obnašanje, olika, vedenje, manire, način življenja
    arhaično vrsta

    adverb of manner prislov načina
    all manner of vsake vrste
    after (ali in) this manner na tak način, tako
    it is bad manners neolikano je
    to the manner born kakor rojen za kaj, kakor da bi bil od rojstva tak
    the grand manner staromodna dostojanstvenost
    good manners lepo vedenje; olika
    he has quite a manner ima dober nastop
    to have no manners ne imeti manir
    to have no manner of right ne imeti nikakšne pravice
    to make one's manners prikloniti se
    in a manner v neki meri
    in a singular manner čudno, nenavadno
    by all manner of means na vsak način
    by no manner of means na noben način
    in a manner of speaking tako rekoč
    other times, other manners drugi časi; drugi običaji
  • már

    biti már za to care for, to like
    már mi je! a lot I care!
    ni mi már I don't care
    kaj ti je to már? what's that to you?
    to ti ni nič már! (te nič ne briga) that's no business of yours (ali none of your business)!
    prav nič (figo) mi je már! I don't care a pin (ali rap, damn, straw, cent, brass farthing, feather, whoop)!, žargon I don't give a damn (ali VB tinker's cuss, ZDA tinker's damn)!
    már ti je! a lot you care!
  • mark1 [ma:k] samostalnik
    znak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig
    britanska angleščina red, ocena (šolska)
    ekonomija varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča
    figurativno standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka)
    vojska tip, model
    šport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks)
    zgodovina marka, mejno ozemlje

    ear mark razpoznavni znak na ušesu, figurativno razpoznavni znak
    distinctive mark razpoznavni znak
    a mark V tank tank tipa V
    mark moot občinski zbor, shod
    below the mark pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolan
    beside the mark mimo tarče, figurativno netočen, nepravilen, zgrešen, irelevanten
    ameriško, sleng easy mark lahkovernež
    šport to get off the mark startati
    to hit the mark zadeti, uspeti
    to leave one's mark pustiti sled
    a man of mark ugleden človek
    to make one's mark upon (ali with) uspeti, uveljaviti se pri
    to make a mark in the calender zaznamovati dan v koledarju
    sleng not my mark ni po mojem okusu, mi ne odgovarja
    to miss the mark zgrešiti, ne uspeti
    bad marks slabo spričevalo (v šoli)
    to obtain full marks dobiti dobre ocene
    off the mark čisto napačen, zgrešen
    you are quite off the mark zelo se motite
    to overshoot the mark ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predaleč
    straight off the mark takoj
    (god) save the mark bog pomagaj če povem (opravičilo preden se pove kaj neprijetnega)
    ekonomija trade mark varstvena (tovarniška) znamka
    to toe the mark storiti svojo dolžnost
    up to the mark na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravja
    wide of the mark daleč mimo, figurativno zelo zgrešen
    within the mark v dovoljenih mejah, upravičen
    mark of mouth znak starosti (po konjevih zobeh)
    marks of punctuation ločila
    question mark vprašaj
  • market1 [má:kit] samostalnik
    trg, tržnica, tržišče; trgovina, trgovanje; povpraševanje (for)
    denarni trg; tržna cena
    ameriško trgovina z živili

    the market borzni posredniki
    at the market po tržni ceni
    at the top of the market po najvišji tržni ceni
    black market črna borza
    the corn market žitni trg
    money market denarni trg
    covered market pokrita tržnica
    in the market na trgu
    active (ali lively) market živahen trg
    dull market mrtev trg
    the market is low (rising) tržne cene so nizke (se dvigajo)
    to be in the market for potrebovati kaj, iskati, želeti kupiti ali imeti
    to be on (ali in) the market biti naprodaj
    to come into the market priti na trg, biti naprodaj
    to boom (ali rig) the market dvigniti kurz
    to find a market iti v prodajo
    the market fell cene so padle
    the market is all givers na trgu so samo prodajalci
    to hold the market obvladati trg, obdržati cene
    a market for leather povpraševanje po usnju
    to make a market špekulativno dvigniti povpraševanje (po delnicah)
    to make a good market of okoristiti se s čim
    to meet with a ready market hitro prodati
    to place (ali put) on the market postaviti na trg, dati naprodaj
    to play the market špekulirati (na borzi)
    figurativno to bring one's eggs (ali hogs) to a bad (ali the wrong) market ušteti se
  • martyr1 [má:tə] samostalnik
    mučenik, -nica
    figurativno trpin, žrtev

    to make a martyr of o.s. delati se mučenika; žrtvovati se (for za)
    to be a martyr to s.th. trpeti za čem
    to die a martyr to (ali in the cause of) žrtvovati življenje za kaj
  • marvel1 [mé:vəl] samostalnik
    čudo, čudovitost

    an engineering marvel čudo tehnike
    to be a marvel at s.th. znati kaj čudovito
    it is a marvel to me how čudim se kako
    pogovorno he is a perfect marvel je pravo čudo, je fantastičen
  • master1 [má:stə] samostalnik
    gospodar; predstojnik, delodajalec; lastnik (hiše, psa itd.); mojster (obrtnik in umetnik); kapitan trgovske ladje
    (tudi britanska angleščina) učitelj, profesor
    britanska angleščina rektor, ravnatelj (v nekih kolegijih)
    umetnost mojster, umetnina (starejšega mojstra)
    univerza magister; gospodič (nagovor za fante višjih slojev do 16. leta)
    britanska angleščina vodja, čuvar (v naslovih na angleškem dvoru)
    pravno glavni sodni zapisnikar, glavni arhivar na soditču; matrica gramofonske plošče

    the Master Kristus
    to be master of s.th. obvladati kaj
    to be one's own master biti svoj gospodar, biti neodvisen
    to be master of one's time razpolagati s svojim časom
    to be master of o.s. obvladati se
    like master like man kakršen gospodar, tak sluga
    master and man gospodar in delavec (sluga)
    to make o.s. master of s.th. polastiti se česa, obvladati kaj
    Master of Arts magister filozofije
    Master of Science magister naravoznanstva
    Master of Ceremonies šef ceremoniala
    Master of (the) Hounds vodja lova
    Master of the Horse dvorni konjar
    zgodovina Master of the Revels vodja dvorne svečanosti
    master mariner kapitan trgovske ladje
    ameriško, ekonomija master agreement okvirna tarifa
    glasba master chord prevladujoč trozvok
    master copy originalni izvod (dokumenta, filma, plošče), avtorski izvod (literarnega dela)
    tehnično master pattern vzorčni model
    zgodovina master singer mojster pevec (nemški pesniki 14: 16. stol.)
    master tooth podočnik (zob)
    master touch mojstrstvo; uglajenost, zadnja ugladitev, izpiljenje (npr. teksta)
    tehnično master wheel glavno pogonsko kolo
  • maščeváti to avenge, to revenge

    maščeváti koga to avenge someone
    maščeváti se nad to avenge oneself on (someone), to be revenged on (someone), to wreak vengeance upon (someone), to get one's own back
    maščeváti se za to take vengeance for (kaj something), to avenge (something)
    maščeváti se komu za kaj to avenge oneself on someone for something, to be avenged on someone for something, to wreak revenge on someone for something, to retaliate against someone for something
    maščeval se bom I'll be revenged, pogovorno I'll get my own back
  • matter1 [mǽtə] samostalnik
    materija, snov, stvar; medgnoj
    pravno zadeva, predmet
    množina (brez člena) stvari, reči; povod, vzrok (for za)
    predmet, tema, vsebina (knjige)
    tisk rokopis, stavek; važnost (of)

    organic matter organska snov
    gaseous matter plinasto telo
    pravno the matter in (ali at) hand pričujoča zadeva
    pravno matter in controversy sporna zadeva
    pravno matter in issue sporna zadeva; stvar, ki jo je treba še dokazati
    a matter of taste stvar okusa
    a matter of time vprašanje časa
    printed matter tiskovina, tiskovine
    postal matter vse stvari, ki se lahko pošiljajo po pošti
    no matter ni važno
    as near as no matter skoraj, za las
    as a matter of course samo po sebi umevno
    as a matter of fact v resnici, pravzaprav
    for that matter; ali for the matter of kar se tega tiče
    a hanging matter zločin, ki se kaznuje s smrtjo
    in the matter of glede na kaj
    no laughing matter ni šala, resna zadeva
    in matter and manner formalno in resnično
    to leave the matter open pustiti vprašanje odprto
    to make much matter of pripisovati čemu veliko važnost
    not to mince matters ne slepomišiti, povedati odkrito
    to make matters worse poslabšati stvari
    to carry matters too far iti predaleč
    as matters stand kakor sedaj kaže
    to take matters easy nalahko jemati, ne delati si skrbi
    what matter? in kaj potem?
    what's the matter? kaj pa je?
    what's the matter with this? je kaj narobe s tem?