sword [sɔ:d]
1. samostalnik
meč; sablja
sleng bajonet; orožje
figurativno (vojaška) oblast, moč; uničenje z mečem; vojna, smrt
at the point of the sword na konici meča, figurativno z grožnjo vojne (smrti)
by fire and sword z ognjem in mečem
with drawn sword z golim mečem
sword and cloak (novel) viteški (roman)
the sword vojaška oblast; vojna, klanje
the sword of justice sodna oblast
the sword of the spirit religija božja beseda
broad sword meč s široko ostrino za sekanje
cavalry sword sablja
double-edged sword dvorezen meč
court sword meč, ki se nosi z dvorjansko obleko
to appeal to the sword zateči se k orožju
to cross swords, to measure swords prekrižati meče, spopasti se z meči, pomeriti se z meči
to draw the sword potegniti (izvleči) meč, začeti vojno
to be at sword's points biti si sovražen
to put to the sword obglaviti, usmrtiti (z mečem, s sabljo)
to sheathe the sword vtakniti meč v nožnico, nehati se vojskovati, nehati (končati) vojno
to throw one's sword into the scale figurativno podpreti svoje zahteve z mečem (orožjem), s silo
2. prehodni glagol
(redko) posabljati, pobiti