Franja

Zadetki iskanja

  • one2 [wʌn] zaimek

    1.
    nekdo, kdo, kdorkoli

    2.
    eden, en (namesto zaimka ali samostalnika: the little one malček, the picture is a realistic one slika je realistična)

    3.
    nedoločni zaimek (one knows ve se)

    4.

    Razno:

    one who nekdo, ki
    the one who tisti, ki
    that one tisti
    like one dead kot mrtvec
    one so clever nekdo, ki je tako pameten
    a sly one prebrisanec
    a nasty one hud udarec
    many a one veliko ljudi
    that's a good one! dobro je!, ni slabo!
    figurativno one in the eye nekaj, kar boš pomnil; polten udarec (ki ga boš pomnil), spominek
    to land s.o. one pritisniti koga, udariti
    the Holy One, One above bog
    the evil one hudič, satan
  • please [pli:z]

    1. prehodni glagol
    ugajati komu, narediti veselje, razveseliti; ustreči, zadovoljiti
    ironično blagovoliti (to do kaj narediti)

    2. neprehodni glagol
    dopasti se, ugajati, prikupiti se, biti po volji

    it pleases me, I am pleased with ugaja mi
    I'll be pleased veselilo me bo
    I'm only too pleased to do it to naredim z največjim veseljem
    I'm pleased to say veseli me, da lahko rečem
    to please o.s., to do what one pleases delati, kar se komu zljubi
    please yourself postrezi si, kot želiš
    only to please you samo tebi na ljubo
    please God če bog da
    if you please če dovoliš, če ti je prav
    and now if you please zamisli, lepo te prosim
    please prosim
    please not prosim ne
  • pomágati to help, to aid, to assist; to support, to succour, to lend a hand; to be of assistance, to sustain, to relieve, to back up, figurativno to give a hand; (koristiti) to avail, to be of avail, to profit, to be good for, to be of use; (sredstvo, zdravilo) to remedy, to cure, to be efficacious

    pomágati si to find a way (iz težave out of a difficulty)
    sam si pomágati to help oneself, to shift for oneself
    pomágati si brez česa to go without something
    moram si pomágati, kot vem in znam I must shift as well as (ali as best) I can
    moram si pomágati s slovarjem I have to use the dictionary
    pri hoji si pomaga s palico he walks with the help of a stick
    ne si znati pomágati to be at a loss
    ti si znaš pomágati (si iznajdljiv) you are resourceful
    pomágati si medsebojno to aid (ali ta help, to assist) one another (oziroma each other) mutually
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal God helps those who help themselves
    prisiljeni smo, da si pomagamo, kot vemo in znamo we are reduced to expedients
    on si zna pomágati na vse načine he knows all the answers, he's up to all the tricks
    kaj to pomaga? (čemú to?) what is the use of it?
    tu se ne da nič pomágati it can't be helped
    temu je lahkó pomágati this is easily remedied
    kaj pomaga razlagati? what is the use of explaining?
    to nam prav nič ne pomaga that does not help us a bit
    ne vem si več pomágati I am at my wits' end, I do not know what to do
    kaj pomaga to? what is the use of that?, arhaično what will it avail?
    to mi nič ne pomaga that leaves me no better off, I am no better off for it
    kaj ji bo to pomagalo? what good will it do her?
    pomágati komu do česa to help someone to get something
    vam nekoliko pomagam? may I offer you some assistance?
    hočete, da vam pomagam? shall I give you (ali lend you) a hand?
    pomagaj mi, da vstanem! help me up!
    pomagal ji je preko potoka he helped her across the stream
    pomagal sem mu nesti paket I helped him to carry (ali I helped him with) his parcel
    vse skupaj ni nič pomagalo it was all no use
    vse moje pritožbe mi niso nič pomagale all my complaints were useless (ali of no avail)
    tako mi bog pomagaj! so help me God!
    pomagali so mi na noge they helped me up, they helped me back on my feet
    pomágati vdovi in siroti to befriend the widow and the orphan
    to zdravilo mi je pomagalo this medicine has done me good
    komur ni svetovati, temu ni mogoče pomágati he who cannot be advised, cannot be helped; where counsel fails no cure prevails
  • prime1 [práim] pridevnik (primely prislov)
    prvi, prvoten, izviren, osnoven, primaren; bistven, glaven, najvažnejši; prvorazreden, izboren, odličen
    matematika primaren (število), nedeljiv

    of prime importance največje važnosti
    prime father praoče
    matematika prime to each other brez skupnega delilca
    ekonomija prime cost nabavna cena
    astronomija, geografija prime meridian začetni (prvi) poldnevnik
    prime minister ministrski predsednik
    prime season pomlad
    prime mover fizika pogonska moč; tehnično pogonski stroj; figurativno glavno gibalo
    Prime Mover bog, višja sila
  • prizadejáti prizadéti to affect; to inflict; to cause

    prizadejáti, prizadéti koga, njegova čustva to hurt someone's feelings
    prizadejáti, prizadéti težke izgube to inflict heavy losses (komu on someone, upon someone)
    prizadejáti, prizadéti proizvodnjo to affect output
    zelo jo bo prizadelo it will be a blow to her
    čutim se prizadetega I feel aggrieved (v tej stvari in this matter)
    bog ne prizadeni! God forbid!; by no means!
  • propose [prəpóuz]

    1. prehodni glagol
    predlagati (to komu; s.o. for koga za)
    zasnubiti (to propose marriage)
    politika predložiti, predlagati (kandidata, resolucijo, veto); nameravati, planirati (npr. potovanje); zadati, staviti (uganko); nazdraviti

    2. neprehodni glagol
    delati načrte; snubiti (to koga, for za roko)

    man proposes (but) God disposes človek snuje, a bog obrne
    to propose a toast (ali s.o.'s health) predlagati zdravico, nazdraviti komu
    the object you propose yourself cilj, ki si ga zadaješ
    I propose to leave tomorrow jutri nameravam oditi
  • réčen1 (of the) river; river (-); riverine, arhaično riverain; fluvial, fluviatile

    réčni breg river bank, riverside
    réčna plovba river navigation
    réčna riba freshwater fish
    réčni promet river traffic
    réčno pristanišče river port
    réčno dno, réčna struga river bed
    réčni izvir source of a river, river head
    réčni bog river god
    réčni čoln, ladja river boat
    réčni parnik river steamer
    réčni prebivalec riparian
    réčna pregrada, jez river dam
  • send*2 [send]

    1. prehodni glagol
    poslati, odposlati (to kam)
    odpraviti; spraviti v gibanje; izstreliti (naboj); usmeriti, nameriti (pogled) (at k, proti)
    udariti, vreči (žogo); (o bogu) dati, nakloniti

    2. neprehodni glagol
    poslati (for po)
    poslati sporočilo

    our attack sent the enemy flying naš napad je pognal sovražnika v beg
    to send s.o. about his business na kratko odpraviti koga, spoditi koga
    to send s.o. crazy znoriti koga
    to send coals to Newcastle napraviti nekaj nepotrebnega, odvečnega; v Savo vodó nositi
    to send s.o. to Coventry figurativno ne se hoteti družiti s kom
    to send for s.th. poslati po kaj, dati si prinesti kaj, naročiti kaj
    to send for the doctor poslati po zdravnika
    God send it may not be so! daj bog, da ne bi bilo tako!
    to send to invite s.o. poslati komu (po)vabilo
    to send one's love poslati prisrčen pozdrav, pozdraviti po kom
    to send s.o. mad (out of his mind) razdražiti, razbesneti koga, spraviti koga v blaznost, znoriti koga
    to send a message poslati sporočilo
    I sent him packing figurativno odpustil sem ga (iz službe), spodil sem ga
    to send by post poslati po pošti
    his playing really sends me njegovo igranje me zares prevzame (navduši)
    to send one's kind regards lepo pozdravljati
    to send to the right-about, send packing sleng na kratko koga odpraviti, odpustiti koga, poslati k vragu koga
    the news sent her into hysterics ob tej novici je postala histerična
    to send to school poslati v šolo
    to send to the skies sleng ubiti
    to send a shell izstreliti granato
    send him victorious! da bi (le) zmagal!
    send me a word! sporoči (piši, javi se) mi!
  • shirt1 [šə:t] samostalnik
    (moška) srajca; spodnja srajca; ženska bluza z ovratnikom in manšetami; moška nočna srajca

    shirt of mail železna srajca
    night shirt nočna srajca
    stripped to the shirt, in one's shirt v (sami) srajci; figurativno vsega oropan, brez vsega
    near is my shirt, but nearer is my skin figurativno najprej sem jaz, nato pa (šele) drugi; bog je najprej sebi brado ustvaril
    to get s.o.'s shirt out sleng, figurativno razjeziti koga
    to give s.o. a wet shirt sleng koga takó utruditi z delom, da se oznoji
    not to have a shirt to one's back biti zelo reven
    he has not a shirt to his name on je velik revež, nima ničesar
    to keep one's shirt on sleng ne se razburjati, obvladati se, brzdati se
    to lose one's shirt izgubiti svojo zadnjo srajco
    to put one's shirt on (upon) vse, tudi zadnji svoj dinar staviti (na konja itd.)
  • side1 [sáid]

    1. samostalnik
    stran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina
    figurativno stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole)
    šport moštvo
    sleng prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od strani

    side by side z ramo ob rami, vštric, vzporedno
    by the side of vzdolž, ob
    off side oddaljenejša stran, desna stran; šport (nogomet) ofsajd
    on the side povrhu
    on all sides, on every side na vseh straneh, vsepovsod
    on father's side po očetovi strani
    on this side of the grave pred smrtjo
    back side zadnjica
    blind side slaba stran
    dark side senčna stran
    (šola) classical (modern) side klasična ali humanistična (moderna) smer (oddelek)
    God is on our side bog je z nami
    the east side of the city vzhodni del mesta
    north side severna stran
    the other side of the question druga stran (plat) vprašanja (problema)
    sunny side, bright side sončna stran, svetla stran (tudi figurativno)
    on the wrong side of the door figurativno izključen iz (česa)
    on the wrong side of the blanket figurativno nezakonski (otrok)
    the wrong side up narobe
    the right (the wrong) side of a piece of cloth prava (neprava) stran kosa blaga
    the road-side cestni rob (kraj)
    to balance on both sides figurativno nihati (kolebati) med dvema stvarema
    he is on our side on je na naši strani, z nami
    he is on the sunny (bright, right) side of 50 on še ni 50 let star
    he is on the shady (wrong) side of 50 on je preko 50 let star
    this is a side issue to je postransko vprašanje
    to change sides preiti na drugo stran
    people come from every side ljudje prihajajo semkaj z vseh strani
    to go over to the other side preiti k drugi stranki, uskočiti v drug tabor
    to have a pain in one's side imeti bolečine v boku
    to have side sleng domišljevati si; delati se važnega
    to keep on the right side of s.o. figurativno na prijateljski način s kom urediti stvari
    to put a th. on one side postaviti kaj na stran, ne obračati
    he puts on too much side on preveč pozira
    to shake (to split) one's sides with laughing pokati od smeha
    to take sides opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranski
    to take side with s.o., to take s.o.'s side potegniti s kom, potegniti se za koga
    to view a question from all sides premotriti vprašanje z vseh strani
    to win s.o. over to one's side pridobiti koga na svojo stran

    2. pridevnik
    stranski; prihajajoč od strani

    side blow udarec od strani
    side door stranska vrata (vhod)
    side brake ročna zavora (avto)
  • skin1 [skin] samostalnik
    (človeška) koža
    anatomija sloj kože; živalska koža, krzno; meh (za vino)
    sleng pivo
    sleng konj, kljuse
    hudomušno fant
    sleng lopov, slepar
    botanika kožica, luščina, lupina; površina
    navtika lesena ali železna obloga

    skin of an orange oranžna lupina
    chapped (rough) skin razpokana koža
    (un)dressed skin (ne)strojena koža
    the inner skin notranja plast kože
    the outer skin pokožnica, koža vrhnjica, epiderma
    gold-beater's skin tanka membrana, v kateri se pri kovanju ločujejo lističi zlata
    wet to the skin do kože premočen
    with a whole skin s celo kožo, nepoškodovan
    to be in bad skin figurativno biti slabe volje
    he is only (he is nothing but) skin and bone sama kost in koža ga je, zelo mršav je
    I would not be in your skin ne bi bil rad v vaši koži
    to change one's skin menjati (spremeniti) svojo kožo (naravo)
    to escape by the skin of one's teeth za las odnesti zdravo (celo) kožo, uiti nevarnosti
    it gets under my skin figurativno, pogovorno jezi me, razburja me
    to get under one's skin pogovorno iti komu na živce, jeziti (boleti) koga
    he has a thick skin on ima debelo, neobčutljivo kožo, naravo
    he has a thin skin on je občutljiv
    to jump (to leap) out of one's skin figurativno skočiti iz kože, biti ves iz sebe (od veselja, od nestrpnosti, od jeze itd.)
    to save one's skin, to come (to get) off with a whole skin célo, zdravo kožo odnesti
    near is my shirt, nearer my skin figurativno bog je najprej sebi brado ustvaril; vsak je sebi najbližji
  • smite*2 [smáit]

    1. prehodni glagol
    napasti; udariti; udarjati (na harfo); kaznovati
    zastarelo zadati težak udarec (komu)
    zastarelo pobiti, ubiti, usmrtiti; uničiti
    figurativno zadeti, pasti na, obsijati, posijati na; gristi, mučiti; (pasivno) biti očaran (prevzet, zanesen, fasciniran)

    2. neprehodni glagol
    udarjati, deliti udarce (često smite out)
    boleti

    to smite s.o. dead ubiti koga
    to smite s.o.'s head off odbiti komu glavo
    to smite s.o. hip and thigh figurativno popolnoma potolči koga
    her conscience smote her for her ingratitude vest ji je očitala njeno nehvaležnost
    his conscience smote him vest ga je zapekla
    he was smitten with her beauty njena lepota ga je popolnoma prevzela (očarala, fascinirala, osvojila)
    God shall smite thee bog te kaznuj
    my heart smote me srce me je zabolelo
    an idea smote him v glavo mu je šinila (neka) misel
    the light smote her hair svetloba ji je obsijala lase
    a noise smote his ear hrup mu je udaril na uho
    he was smitten with a desire popadla ga je želja
    to be smitten with biti udarjen, biti zaljubljen v
    the town was smitten with plague kuga je udarila na mesto
  • so [sóu]

    I. prislov
    tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi

    1.

    so so tako tako, ne dobro ne slabo
    so and so tako ali tako
    so as na isti način kot; tako da (posledica)
    so ... as toliko ... kolikor
    never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
    so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
    so far doslej
    so far so good doslej (vse) dobro
    so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
    so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
    so far as I know kolikor (jaz) vem
    so far forth do te stopnje, arhaično doslej
    so far from nasprotno od, namesto da
    so fashion ameriško na ta način, tako
    so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
    so long! pogovorno na svidenje!
    so many tako mnogi, toliki
    so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
    so much toliko, v tolikšni meri
    so much bread toliko kruha
    so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
    so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
    so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
    so then torej tako je to; zaradi tega
    so to speak tako rekoč

    2.

    and so on, and so forth in tako dalje
    even so celó tako, celó v tem primeru
    ever so neskončno
    he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
    it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
    every so often tu pa tam
    if so če je (to) tako, v takem primeru
    in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
    in so many words dobesedno, prav s temi besedami
    Mr. So-and-so g. X.Y.
    not so very bad ne ravno slabo
    or so približno (toliko)
    10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
    quite so takó je, popolnoma točno
    why so? zakaj tako? zakaj to?

    3.

    I hope so upam, da
    I told so rekel sem tako (to)
    Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
    I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
    Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi

    4.

    I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
    he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
    I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
    it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
    they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
    it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
    is that so? je to tako? je res? tako? res?
    you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
    he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
    I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
    that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
    he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
    as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
    and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
    you don't say so! (saj to) ni mogoče!
    all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
    I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
    I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)

    II. veznik
    pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le

    so, that's what it is! takó je torej to!
    so that tako da
    he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili

    III. medmet
    tako! narejeno! opravljeno!
  • sónčen sunny; of the sun, sun; sunshiny; solar

    sónčni bog sun god
    sónčna energija solar energy, power
    elektrarna, ki deluje s pomočjo sónčne energije solar (energy) power station
    sónčna kura medicina sun cure
    sónčna lega sunny aspect
    sónčna korona (obstret) corona
    sónčno leto solar year
    sónčna luč, svetloba sunlight
    sónčni mrk solar eclipse
    sónčna očala sun spectacles pl, sunglasses pl, (temna) dark glasses
    sónčna pega sunspot, (na obrazu) freckle
    sónčni sij sunshine
    sónčna (lepa) stran the sunny side
    sónčna soba sunny room
    zelo sónčna soba ZDA sun parlor
    sónčni sistem solar system
    premikanje sónčnega sistema solar motion
    sónčna terasa sun deck
    sónčna ura sundial, dial
    sónčna steklena veranda ZDA sun parlor
    sónčna toplota solar heat, warmth of the sun
    sónčni vzhod sunrise, sunup
    sónčni zahod sunset, sundown
    sónčna (japonska) zastava the Rising Sun
    sónčni žarek sun ray, sunbeam
    ne prepusten za sónčne žarke sunproof
  • speed*2 [spi:d]

    1. prehodni glagol
    drviti, goniti, pognati (konja); naganjati, priganjati (koga); hitro (kaj) opraviti, pohiteti (s čim), pospešiti, dati (čemu) večjo hitrost
    zastarelo sprožiti (strelico); odposlati, (hitro) odsloviti (posloviti se od)
    arhaično pomagati (komu), želeti srečo

    2. neprehodni glagol
    hiteti, drveti, hitro iti, leteti
    avtomobilizem voziti z veliko hitrostjo
    zastarelo uspevati, napredovati, biti uspešen ali srečen, imeti srečo

    to speed an arrow izstreliti (sprožiti) strelico
    the devil speed him! vrag ga vzemi!
    God speed you! bog z vami!
    to speed the parting guest zaželeti vse dobro odhajajočemu gostu
    he sped well arhaično dobro jo je zvozil
    to speed away odbrzeti, odhiteti
    he sped away like an arrow odbrzel je kot strelica
    to speed down zmanjšati hitrost (čemu), zavreti (kaj)
    to speed up povečati hitrost (čemu)
    to be fined for speeding biti kaznovan zaradi prevelike hitrosti, prehitre vožnje
  • stock2 [stɔk]

    1. pridevnik
    trgovina ki je stalno na zalogi, v skladišču; pripravljen, gotov
    gledališče ki je na repertoaru, ki se često uprizarja, predvaja
    figurativno ki se vedno ponavlja (uporablja) (izraz); v rabi; stalen, običajen; banalen; stereotipen
    agronomija živinorejski, plemenski

    stock aeroplane serijsko letalo
    stock argument predmet, o katerem se često govori
    stock clerk upravnik skladišča
    a stock farm živinorejska farma
    a stock mare plemenska kobila
    stock phrase stalna fraza
    stock play stalno igrana, repertoarna (gledališka) igra
    a stock size standardna, normalna velikost

    2. prislov
    kot klada

    he stood stock-still ni se ganil, stal je kot lipov bog
  • supreme [sju:prí:m]

    1. pridevnik (supremely prislov)
    najvišji, vrhovni, glavni, največji; zadnji, poslednji, smrtni; neomejen, skrajen; (o kakovosti) prvovrsten, odličen, dovršen, izvrsten; (čas) odločilen, kritičen

    supreme authority najvišja oblast
    supreme baseness skrajna nizkotnost, podlost
    supreme courage največji pogum
    Supreme Being religija Bog
    Supreme Court Vrhovno zvezno sodišče (v ZDA)
    Supreme Court of Judicature Vrhovno sodišče za Anglijo in Valizijo
    the supreme command vojska vrhovno poveljstvo
    supreme end najvišje dobro
    supreme hour poslednja (smrtna) ura
    supreme master of painting dovršèn slikar
    the Supreme Pontiff papež
    supreme sacrifice najvišja žrtev, žrtvovanje življenja
    Supreme Soviet Vrhovni sovjet
    to reign supreme neomejeno vladati

    2. samostalnik
    kdor je najvišji
    figurativno vrhunec, višek

    the supreme of folly višek norosti
  • swelp [swelp] medmet sleng

    swelp me! tako mi bog pomagaj!
  • takó prislov so, like this, like that, thus, in this way, in such a manner

    takó takó so-so, so so, fairly well, tolerably
    takó ali takó in one way or other, this way or that (way)
    prav takó likewise
    točno takó! just so!, quite so!
    zakaj takó? why so?
    kaj takega! of all things!
    ah, takó! oh, I see!, so that's it!
    ne takó kot not so... as
    takó da... so that...
    takó velik kot... as big as...
    takó malo? as little as that?
    takó imenovan so-called
    takó rekoč so to speak, so to say, as it were
    kakor ti meni, takó jaz tebi pogovorno if you play ball with me, I'll play ball with you
    in takó dalje and so on, etc (= et cetera, etcetera), and so forth
    nikoli poprej takó koristen kot sedaj never before as (ali so) useful as now
    takó bogat človek such a rich man, a man so rich
    takó je! (popolnoma točno!) exactly!, quite so!, just so!
    je to takó? (je to res?) is that so?
    takó mi bog pomagaj! so help me God!
    če je to takó if that be the case
    takó je na svetu so goes it
    bodite takó dobri in odprite okno! be so kind as to open the window!
    takó mi delamo that is our way of doing things
    stori takó kot jaz! do as I do!
    takó ne bo šlo! that won't do!
    takó se je končalo moje potovanje thus ended my journey
    nisem takó mislil I didn't mean that, that's not what I meant
    zadeva je takó rekoč urejena the matter is as good as settled
    dolgočasil nas je takó, da ga nismo nikoli več povabili he annoyed us so much (that) we never asked him again
    kakor si boš postlal, takó boš spal as you make your bed, so you must lie!
  • to1 [tu:, tu, tə] predlog
    (osnovni pomen k)

    1.
    (krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, ob

    to arms! k orožju!
    to the right na desno
    from Paris to London od Pariza do Londona
    face to face iz obraza v obraz
    to his eyes pred njegovimi očmi
    next door to us sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)
    shoulder to shoulder z ramo ob rami
    come here to me pridi sem k meni
    I have never been to Paris nikoli nisem bil v Parizu
    to go to the post-office iti na pošto
    I bought it to Baker's to sem kupil pri Bakerju
    he jumped to his feet skočil je na noge
    I told him to his face v obraz sem mu povedal
    to take one's hat off to s.o. odkriti se komu

    2.
    (časovno) do

    five minutes to two dve minuti do dveh
    to time točno, pravočasno
    to this day do danes
    to the minute do minute (na minuto) točno
    to the last do zadnjega
    to live to a great age doživeti visoko starost

    3.
    (namera, cilj, posledica ipd.)

    as to... kar se tiče...
    to you pogovorno vam na uslugo
    a friend to the poor prijatelj revežev
    to what purpose? čemú?
    to my delight (disappointment) na (veliko) moje veselje (razočaranje)
    to this end v ta namen
    to my grief sorrow na mojo veliko žalost
    dead fallen to their hands mrtvi, ki so padli od njihove roke
    to the rescue na pomoč
    sentenced to death obsojen na smrt
    that is nothing to me to se me ne tiče; to ni nič zame
    what is that to you? kaj te to briga?
    to come to hand priti v roke, v posest
    here's to you! na tvoje (vaše) zdravje!
    to drink to s.o.'s health piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komu
    to tear to pieces raztrgati na kose
    would to God (Heaven)! daj bog!

    4.
    (stopnja, mera, meja)

    to the full do sitega, do mile voije
    to a high degree v veliki meri
    to a great extent v veliki meri, zelo
    to the life točno po življenju
    to a man do poslednjega moža
    to perfection dovršeno
    to a nicety na las
    to a T do zadnje pičice
    to drink to excess čezmerno piti
    they were to the number of 400 bilo jih je 400

    5.
    (pripadnost, posest)

    to my cost na moje stroške
    to my credit v mojo korist (moj plus)
    to the point k stvari (spadajoč)
    heir to his father očetov dedič
    preface to a book predgovor h knjigi
    a victim to influenza žrlev gripe
    designer to a firm risar pri neki firmi
    he has a doctor to his son-in-law ima zdravnika za zeta
    he took her to wife vzel jo je za ženo
    that is all there is to it to je vse in nič več

    6.
    (odnos, razmerje)

    aversion to s.th. odpor do česa
    in comparison to v primeri z
    nothing to... nič v primeri z...
    to all appearance po vsem videzu, po vsej priliki
    to my feeling po mojem občutku
    to my knowledge kolikor jaz vem
    to my taste po mojem okusu
    to my mind po mojem mnenju
    to my (your etc) heart's desire po moji (tvoji itd.) mili volji
    the score is 5 to 4; šport rezultat je 5:4
    5 is to 10 as 10 to 20 5 proti 10 je kot 10 proti 20
    ten to one deset proti ena
    three to dozen tri na ducat

    7.
    (rabi za tvorbo dajalnika)

    he explained it to me razložil mi je to
    it seems to me zdi se mi
    she was a good mother to him bila mu je dobra mati

    8.
    (za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)

    much work to do mnogo dela (ki naj se opravi)
    the time to learn čas za učenje
    to be or not to be biti ali ne biti
    I want to go želim (hočem) iti
    she came to see me obiskala me je
    there is no one to see us nikogar ni, ki bi nas videl
    what am I to do? kaj naj naredim?
    he was seen to fall videli so ga, kako je padel
    we expect her to come pričakujemo, da bo prišla
    to be honest, I should decline če hočem biti pošten, moram odkloniti

    9.
    (kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)

    I don't go because I don't want to ne grem, ker nočem (iti)
    I meant to ring you up but had no time to nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)