Franja

Zadetki iskanja

  • róža botanika rose; flower

    róži podoben roselike
    ledena róža ice flower, frost flower, ice fern
    zdravilne róže medicinal herbs pl (ali plants pl)
    ni róže brez trna no rose without a thorn
  • róžica botanika small rose; floweret; »v rožicah« (figurativno) tipsy, convivial

    biti v róžicah (figurativno) to be tipsy, to be half seas over
    življenje ni z róžicami postlano life (these days) is no bed of roses
    ni mi z róžicami postlano v življenju (figurativno) my life is no bed of roses
    z róžicami mu je postlano (figurativno) he is on a bed of roses, he is in clover
  • rub2 [rʌb] prehodni glagol & neprehodni glagol
    otreti (se), frotirati (se), drgniti (se) (against, on ob)
    brisati, meti; (po)gladiti; polirati; dotakniti se, poškodovati, zadati rano, ožuliti, povzročiti bolečino; natreti (with z)
    figurativno prebijati se (through skozi)

    to rub one's hands figurativno méti si roke, biti zadovoljen
    to rub one's hand over s.th. z roko pogladiti kaj
    to rub on s.o.'s feelings (za)boleti koga
    to rub shoulders with s.o. figurativno družiti se s kom, biti zaupen s kom
    to rub s.o. the wrong way figurativno iritirati, ozlovoljiti, ujeziti koga
    it rubs me the wrong way figurativno ni mi pogodu, spravlja me v slabo voljo, iritira me
    they rub through the world prebijajo se, rinejo nekako
    we must rub through it to moramo prestati
  • rush3 [rʌš]

    1. samostalnik
    botanika biček, loč, ločje
    figurativno stvar brez vrednosti

    it is not worth a rush (to) ni vredno počenega groša (prebite pare)
    I don't care a rush mi ni prav nič mar, se požvižgam na to

    2. pridevnik
    bičnat, ločnat

    rush bottomed chair stol iz ločja
  • safe1 [séif] pridevnik
    varen, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajoč

    as safe as houses pogovorno popolnoma, absolutno varen
    safe from varen pred
    safe and sound čil in zdrav
    from a safe quarter iz zanesljivega vira
    safe arrival trgovina srečno dospetje (o blagu)
    safe back (zopet) srečno doma (domov)
    a safe catch (kriket) dobra žoga
    a safe estimate previdna ocenitev
    a safe guide zanesljiv vodnik
    a safe man zanesljiv, zvest človek
    a safe place varen kraj
    safe receipt trgovina v redu prejem
    a safe winner zanesljiv zmagovalec
    to be safe from (the wolves) biti varen pred (volkovi)
    is it safe to go there? je varno iti tja?
    the bridge is not safe most ni varen, zanesljiv
    this dog is not safe to touch nevarno je, dotakniti se tega psa
    it is safe to say z gotovostjo (mirno) lahko rečemo
    he is safe to come first gotovo bo prišel prvi
    to be on the safe side biti na varnem, iti brez nevarnosti
    I want to be on the safe side ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegati
    to err on the safe side napraviti napako, a brez škode
    they feel safe now zdaj se čutijo varne
    to keep s.th. safe (s)hraniti kaj na varnem
    to play safe varno iti; zaradi varnosti
    I saw him safe home srečno sem ga spremil (spravil) domov
  • sailor [séilə] samostalnik
    mornar, pomorščak

    a good (bad) sailor oseba, ki dobro (slabo) prenaša vožnjo po morju, ni (je) podvržena morski bolezni
    sailor's blessing sleng kletvica
    sailor's friend sleng luna
    sailor's home dom mornarjev
    sailor hat mornarski klobuk, pokrivalo (v otroški in ženski modi)
    what kind of a sailor are you? kako prenašate vožnjo po morju?
  • saint [séint]

    1. samostalnik
    religija svetnik, -ica; bogomolec (pravi ali lažni)
    religija božji izvoljenec, blaženec

    All Saints' Day religija vsi sveti (1. november)
    departed saint pokojnik
    enough to make a saint swear dovolj, da bi se še svetnik razjezil (zaklel)
    enough to provoke; ali to try the patience of a saint dovolj, da bi še svetnik izgubil potrpljenje
    young saints old sinners (devils) zgodnja pobožnost ni dober znak; svetnik v mladosti, grešnik v starosti; mladost se mora iznoreti
    to lead the life of a saint živeti kot svetnik

    2. prehodni glagol
    proglasiti za svetnika, kanonizirati; imeti koga za svetega
    neprehodni glagol (večinoma saint it)
    živeti kot svetnik; igrati svetnika

    3. pridevnik
    svet (krajšava St.)
    češčen kot svetnik, -ica
  • salt1 [sɔ:lt] samostalnik
    (kuhinjska) sol
    kemija sol (često množina)
    medicina (odvajalna) sol
    figurativno začimba, sol, ostroumnost, dovtipnost, duhovitost
    domačno mornar; sodček za sol

    in salt namočen v raztopini soli, nasoljen
    above (below) the salt figurativno na gornjem (spodnjem) koncu mize
    with a grain of salt figurativno razsodno, s pametnim premislekom, ne dobesedno
    the salt of the earth figurativno sol zemlje, elita
    an old salt star mornar, figurativno morski volk
    salt of lemon oksalna kislina za odstranitev madežev črnila
    attic salt figurativno duhovitost
    common salt kuhinjska sol
    Glauber's salt Glauberjeva grenka sol, natrijev sulfat
    Epsom salt grenka sol, magnezijev sulfat, purgativ
    rock-salt kamena sol
    sea-salt morska sol
    smelling-salts dišeča sol (proti omedlevici)
    a speech full of salt začinjen, zabeljen govor
    table salt namizna, fina sol
    to be the salt of earth figurativno biti sol (elita, smetana) zemlje
    to be true to one's salt biti zvest svojemu gospodarju
    you are not made of salt figurativno nisi iz sladkorja (lahkó greš na dež)
    he is not worth his salt figurativno ni za nobeno rabo, je popolnoma nesposoben
    to eat salt with s.o. biti gost koga
    to eat s.o.'s salt figurativno uživati gostoljubnost koga, jesti njegov kruh; biti odvisen od koga
    to drop (a pinch of) salt on the tail of a bird natresti soli ptiču na rep (da bi ga ujeli)
    to be seated above (below) the salt zgodovina zavzemati mesto uglednega (nepomembnega) gosta pri mizi
    to sit below the salt sedeti poleg neuglednih gostov ali služinčadi pri obedu
    to take with a grain of salt vzeti (kaj) z vso opreznostjo, zadržanostjo, rezervo
  • sám alone; sole; only; solo; (brez pomoči) by oneself, unaided, single-handed

    čisto sám, sám samcat quite alone, all alone
    sám od sebe spontaneously; of one's own accord
    jaz sám I myself
    on sám he himself
    stvar sáma na sebi the thing in itself
    sám Cezar Caesar's self
    na sám novoletni dan just (ali precisely) on New Year's Day
    žrtvovanje sámega sebe self-sacrifice
    zaupanje v sámega sebe self-reliance
    sáma dobrota ga je he is kindness itself
    sáma ljubeznivost ga je do mene he is a perfect angel to me
    sám je na svetu he stands alone in the world
    on je sám svoj gospodar he is his own master
    sáma kost in koža ga je he's nothing but skin and bone, he's just a bag of bones
    že sáma ideja je smešna the very (ali the mere) idea is funny
    to ni nihče drug kot sám knez he is no less a man than the prince
    imeti sám svojo hišo to have a house of one's own
    javiti se sám od sebe (prostovoljno) to volunteer
    sami so se izdali they betrayed themselves, they gave themselves away
    sáma si delam obleke I make my own dresses
    sáma si plete nogavice she knits her own stockings
    sáma opravlja vse gospodinjske posle she herself does all the housework
    sám si strižem lase I cut my own hair
    sám si delam večerjo I get my own supper
    sám si služi kruh he earns his own bread
    vrata se sáma zapirajo the door shuts by itself
    to sem sám naredil (brez tuje pomoči) I did it single-handed
    to lahko sám vidiš you can see for yourself
    leteti sám (brez spremstva, aeronavtika) to fly solo, to solo
    presodite sámi! judge for yourselves!
    jaz sám sem šel tja I myself went there
    ne pustite ga sámega! don't leave him by himself!
    to se samo po sebi razume that is a matter of course
    lahko to sám napraviš? can you do it alone?
    govoriti s kom na samem to speak to someone in private
    vi sami to pravite you yourself say so
    prepustil sem ga sámemu sebi I left him to himself
    sám si kuham I prepare my own dinner
    sami njegovi prijatelji ga sovražijo even his fiends hate him
    sám vrag te je prinesel the devil himself has brought you
    iz sámega egoizma for pure selfishness (ali egoism)
  • sanénec sledge road, sledging course; slide

    sanénec ni dober there is no good sledging
  • sánjati to dream; to see in a dream

    sanjalo se mi je I dreamt
    sanjal sem nekaj čudnega I had a strange dream
    niti sanja se mi ne (figurativno) I have not the haziest notion
    še sanja se mi ne, da bi... (daleč proč, kaj še) I would not dream of it!
    to se mi še sanjalo nikoli ni that never entered my head, I never dreamt (ali thought) of such a thing
    to se ti je moralo sánjati you must have dreamt it
  • save1 [séiv]

    1. prehodni glagol
    rešiti (from pred)
    zaščititi; shraniti, čuvati, spraviti (žito itd.); (ob)varovati (pred), ohraniti, prihraniti, (pri)varčevati, dobro gospodariti (z), varčno porabljati ali trošiti; prizanesti, prizanašati
    šport obvarovati poraza, preprečiti zadetek (gol)
    teologija zveličati, odrešiti; dospeti, še ujeti, ne zamuditi (vlaka itd.); zadovoljiti

    2. neprehodni glagol
    varčevati, biti varčen; ohraniti se

    to save appearances ohraniti videz normalnosti, uglednosti
    to save one's bacon figurativno rešiti si glavo
    to be saved teologija biti odrešen, zveličan
    save your breath! prihrani si svoje besede! molči!
    he was saved from drowning rešili so ga, da se ni utopil (utonil)
    to save one's eyes varovati svoje oči
    to save one's face ohraniti, čuvati svoj obraz, svoj prestiž (ugled, dostojanstvo)
    to save s.o.'s life rešiti komu življenje
    to save money (pri)varčevati denar
    a penny saved is a penny gained privarčevan peni je pridobljen peni
    save the mark! sleng oprostite besedi (izrazu)!
    you may save your pains lahko si prihranite svoj trud
    to save the post pravočasno oddati pošto
    save (ali saving) your presence oprostite besedi (opravičilo za nespodobno besedo)
    to save the train (še) ujeti (priti na) vlak
    a stitch in time saves nine figurativno bolje je preprečiti kot lečiti
  • say*1 [séi]

    1. prehodni glagol
    reči, izjaviti, govoriti (kaj); izreči, izgovoriti, povedati, izraziti; navesti, omeniti, trditi; obljubiti; deklamirati
    pogovorno domnevati, vzeti (da...)

    2. neprehodni glagol
    govoriti, praviti; pomeniti; odločiti se; biti napisano

    so said so done, no sooner said than done rečeno--storjeno
    sad to say obžalovanja vredno, žal
    I say! slišiš! čuj!, hej!
    I dare say zelo verjetno; (često slabšalno), (kakor) mislim
    it is hard to say težko je reči
    it is said, they say govori se, pravijo
    he is said to be ill baje (pravijo, da) je bolan
    let us say recimo
    (let us) say this happens vzemimo (recimo), da se to zgodi
    said I?, pogovorno says I? sleng kajne?, ali ni res?
    say it with flowers sleng povejte to obzirno, vljudno!
    I'll give you say five days to do it dal vam bom recimo pet dni, da to napravite
    period of say 10 years doba recimo 10 let
    a country, say India dežela kot (npr.) Indija
    that is to say to se pravi, to je, to pomeni, z drugimi besedami
    a sum of 50 pounds (say fifty pounds) vsota 50 funtov (z besedami: fifty pounds)
    this is saying a great deal to se že nekaj pravi, to že nekaj pove
    you don't say so! česa ne poveste!, je to mogoče?
    what do you say to that? kaj pravite k temu?
    to say a good word for reči dobro besedo za
    to say Mass cerkev brati mašo
    to say no more da ne rečem(o) nič več
    to say no reči ne, odkloniti, odbiti, zanikati
    to say nothing of... da molčimo o..., kaj šele
    to say one's prayers opraviti svoje molitve
    to say yes reči da, odobriti
    to have s.th. to say to (with) imeti nekaj reči, povedati k (pri)
    he has nothing to say for himself on je redkobeseden (skromen, nepomemben) človek
    to hear say slišati govoriti
    what I say is... po mojem mišljenju
    when all is said and done skratka, konec koncev
    to say the word povedati (reči) geslo
    so to say tako rekoč
  • scarcely [skɛ́əsli] prislov
    komaj, težkó, z muko, prav komaj; pač ne, komaj

    scarcely anything komaj kaj, skoraj nič
    I scarcely know him komaj ga poznam
    he scarcely ate anything skoraj nič ni jedel
    she is scarcely 20 komaj 20 let je stara
    he had scarcely spoken when... komaj je spregovoril, ko...
    you can scarcely expect that to morete komaj (tega pač ne morete) pričakovati
  • school1 [sku:l]

    1. samostalnik
    šola (tudi figurativno)
    pouk, čas pouka; kurz, tečaj, šolanje; vzgoja; učenci; šolsko poslopje, učilnica, predavalnica; študijska skupina na fakulteti; dvorana za izpraševanje na univerzi
    množina univerze v kolektivnem smislu; sholastiki, sholastika; privrženci, učenci, šola (slikarska itd.)
    sleng tolpa, banda; osebe, ki sodelujejo v kaki hazardni igri

    board school javna osnovna šola, ki jo upravlja krajevni šolski odbor
    boarding school šola z internatom
    a boy just from school deček, ki je pravkar končal šolanje
    boys' school, girls' school deška, dekliška šola
    continuation school nadaljevalna šola, šola za odrasle
    elementary school, primary school osnovna šola
    free school šola, v kateri se ne plača šolnina
    grammar school klasična gimnazija, srednja šola
    the medical school medicinska fakulteta
    piano school klavirska šola (metoda)
    public school zasebna šola, ki pripravlja učence za univerzo
    ragged school brezplačna šola za revne otroke
    secondary school srednja šola
    a severe school stroga, trda šola
    technical school strokovna šola
    to attend a school obiskovati (neko) šolo
    to be at school biti v šoli (pri pouku)
    there is no school on Thursday afternoon v četrtkih popoldne ni šole (pouka)
    school is over at five pouk se konča ob petih
    to go to school iti, hoditi v šolo; šolati se
    to go to school to s.o. iti v šolo h komu
    to be in for one's schools iti na zaključni izpit
    to be sitting for one's schools lotiti se izpitov
    to leave school zapustiti šolo, končati šolanje
    to keep a school voditi zasebno šolo
    to tell tales out of school figurativno izblekniti, izdati tajnost

    2. pridevnik
    šolski
    zgodovina sholastičen

    school theology sholastična teologija
  • schoolmaster [skú:lma:stə] samostalnik
    učitelj

    the schoolmaster is abroad figurativno manjka, ni dobrega šolskega sistema; dober šolski sistem se obnese (prodre) povsod
  • score2 [skɔ:]

    1. prehodni glagol
    vrezati, zarezati, zabeležiti z zarezanimi črtami; zapisati; zabeležiti na rovašu
    šport doseči, (za)beležiti točke; imeti korist
    film dodati filmu glasbo

    2. neprehodni glagol
    beležiti komu v korist; doseči (točke, rezultat, uspeh), doživeti srečo ali uspeh; beležiti dolgove, voditi rovaš
    arhaično, ameriško delati dolgove

    that scores for us to šteje (velja) za nas
    he has not scored ten yet ni še dosegel 10 točk
    he has scored a success dosegel (doživel) je uspeh
    they scored heavily in the elections dobili so veliko večino na volitvah
    we shall score by it s tem bomo imeli uspeh
  • scratch1 [skræč]

    1. samostalnik
    praska, neznatna rana, ranica; praskanje, strganje; čečkarija, kar je napisano; startna črta (pri dirkah)
    figurativno nič, ničla; prvi začetek
    figurativno preizkušnja, dokaz poguma
    množina, veterina mahovnica (konjska bolezen)

    Old Scratch zlodej, vrag
    up to scratch na višini
    a scratch of the pen figurativno poteza s peresom
    to be up to scratch figurativno biti v formi
    to bring s.o. to the scratch figurativno postaviti koga pred odločitev
    to bring s.o. up to the scratch figurativno spraviti koga v red
    to come up to the scratch, to toe the scratch figurativno ne se izmikati, ne se plašiti, ne se izogibati, izpolniti pričakovanja, napraviti svojo dolžnost, ne se odtegniti (izmuzniti) svoji dolžnosti, pokazati se doraslega položaju, izkazati se
    when it came to the scratch ko je prišlo do odločilnega trenutka
    to start from scratch iz nič začeti
    it is no great scratch to ni bogve koliko vredno

    2. pridevnik
    skrpan, nehomogen, sestavljen iz neenakih delov, (skupaj) zmašen, improviziran; slučajen, nenameravan; pester, pisan

    scratch dinner hitro pripravljena, zmašena večerja
    scratch crew hitro (iz vseh vetrov) sestavljeno moštvo
    scratch paper konceptni papir
  • screw1 [skru:] samostalnik
    vijak; ladijski, letalski vijak, propeler; en vrtljaj vijaka, privijanje, pritegovanje vijaka; pritisk, odčepnik; svitek (papirja); zavitek (of tobacco tobaka)
    parabolično gibanje žoge; star, neporaben konj; skopuh, krvoses; priganjaški učitelj, strog izpraševalec; hud, težak izpit
    vulgarno jetničar
    sleng plača, mezda, dohodek

    Archimedian screw, endless screw neskončni vijak
    differential screw diferencial
    female screw, internal screw vijak z matico
    interrupted screw dvojni vijak
    left-handed screw vijak, ki se giblje v levo stran
    right-and-left screw vijak z zavoji različne smeri na dveh nasprotnih koncih
    wing screw vijak s krilcem
    a weekly screw of 50 shillings sleng borna mezda 50 šilingov na teden
    there is a screw loose (somewhere) nekaj ni v redu (nekje), nekaj šepa, (nekje) nekaj ne funkcionira
    he has a screw loose figurativno manjka mu eno kolesce v glavi
    to give another screw še malo priviti
    to put the screw on s.o. figurativno privi(ja)ti koga, (pri)siliti, izvajati pritisk na koga
  • seal2 [si:l] samostalnik
    pečat (tudi figurativno)
    žig; pečatnik; (carinska) plomba; snov za zamašitev odprtin
    tehnično sifon
    figurativno jamstvo, poroštvo, garancija, zagotovitev, obljuba, zastavek, založek, zalog

    seal of love figurativno poljub; rojstvo otroka; poroštvo, jamstvo ljubezni
    the Great Seal britanska angleščina veliki državni pečat lorda kanclerja (s katerim se zapečatijo spisi parlamenta in važne državne listine)
    the Privy Seal britanska angleščina mali državni pečat (ki se daje na listine, ki jim ni potreben veliki državni pečat ali ki se bodo pozneje predložile parlamentu)
    given under my hand and seal od mene podpisano in zapečateno
    under the hand and seal of podpisano in zapečateno od
    under the seal of confession pod spovednim pečatom
    under the seal of secrecy pod pečatom molčečnosti, kot tajnost
    he has the seal of death in his face smrt mu je zapisana v obrazu
    to resign the seals figurativno odpovedati se službovanju
    to set one's seal to s.th. pritisniti svoj pečat na kaj, zapečatiti; overiti, potrditi, avtorizirati kaj