Franja

weather¹ [wéðə]

1. samostalnik
vreme; vremenske, atmosferske razmere
navtika vetrovna stran; stran ladje, ki je obrnjena proti vetru
(često množina) menjave (v življenju, sreči itd.); nevihta, grdo vrema, mraz, mokrota

in fine weather ob lepem vremenu
in the weather na prostem, izpostavljen vremenskim razmeram
in such weather v takem (tem) vremenu
April weather aprilsko vreme
bad weather slabo vreme
heavy weather navtika vreme z razburkanim morjem
queen's weather sončno, lepo vreme
above the weather figurativno zelo visoko (o letalu); pogovorno streznjen; ki se ne počuti več slabo
under the weather pogovorno, figurativno slabo se počuteč, ameriško brez denarja, "suh"; rahlo vinjen v "rožicah"
under stress of weather zaradi (slabega) vremena
to keep one's weather eye open figurativno paziti se, oprezovati, imeti dobro odprte oči
to make good (bad) weather naleteti na dobro (slabo) vreme
to make heavy weather of s.th. figurativno najti (videti) težave pri čem, preveč se truditi s čim

2. pridevnik
vremenski
navtika obrnjen proti vetru; ki je na vetrovni strani

weather prophet vremenski prerok
weather ship meteorološka ladja
weather station vremenska postaja

weight¹ [wéit] samostalnik
teža; tehtanje, merjenje; odtehtana količina; telesna teža; mera za težo; utež; težina, breme, pritisk
figurativno breme, odgovornost; pomen, pomembnost, važnost, vrednost; vpliv, ugled

by weight po teži
weights and measures uteži in mere
under weight trgovina pod težo, prelahek
weight of metal teža granat, ki jih ladijski topovi lahko izstrelijo naenkrat
dead weight lastna teža (nekega telesa)
gross, net weight bruto, neto teža
man of weight vpliven, pomemben človek
the weight of evidence teža dokaznega materiala
live weight živa teža
putting the weight šport met krogle
sold by the weight prodajan (na prodaj) po teži
to carry weight with imeti velik vpliv na
to give good (short) weight dati dobro (preslabo) težo
to have a weight of 10 pounds tehtati 10 funtov
to lose weight izgubiti na teži, shujšati
to lose in weight figurativno izgubiti na važnosti
to make one's (ali the) weight imeti pravilno težo (džokej)
what is your weight? koliko tehtate?
to pull one's weight figurativno pošteno se lotiti
to put the weight šport metati kroglo, kladivo
to put on (ali to gain) weight pridobiti na (telesni) teži, zrediti se
to try the weight of s.th. potežkati, v roki tehtati kaj

wet² [wet] prehodni glagol
na-, pre-, z-močiti; navlažiti
sleng proslaviti (dogodek) s pijačo, zaliti
neprehodni glagol
zmočiti se, postati moker

to wet a bargain zaliti (dobro) kupčijo
to wet one's whistle (ali clay) pogovorno popiti (ga) kozarček, zmočiti si grlo

whip¹ [wip]

1. samostalnik
bič, udarec z bičem; tlesk, tleskanje, pokanje
figurativno bič, nadloga, udarec, kazen
figurativno kočijaž
figurativno, parlament član stranke, ki skliče pripadnike stranke za glasovanje itd.; okrožnica, poziv (k volitvam, zborovanju itd.); (odvečna) veja
navtika ladjica, veslača; tolčena krema (iz tolčene smetane)
britanska angleščina prispevek k skupno popitemu vinu

whip and spur v diru, skokoma, hitro
to ride whip and spur v diru jahati
he is a good whip on je dober kočijaž, dobro vozi
to send a whip round zbobnati skupaj člane stranke

2. prislov
v hipu, na mah

wicket [wíkit] samostalnik
vratca; polvrata; vrtljiva vrata; vrata pri zatvornici; (zamreženo) poslovno okence (v banki, uradu)
šport vratca (pri kriketu)

on a good wicket šport pri dobrem stanju igre; figurativno v ugodnem položaju
to keep one's wicket up (kriket) dobro braniti vratca

willing [wíliŋ] pridevnik
voljan; prostovoljen, spontan; pripravljen (za)

are you willing to come? si pripravljen priti?
to show willing sleng dokazati, pokazati (svojo) dobro voljo
a willing gift (help) rade volje dano darilo (pomoč)
willingly prislov rad, z veseljem, drage volje, spontano

wine [wáin]

1. samostalnik
vino; vinu podobna pijača (iz raznega sadja in alkohola)
medicina raztopina kakega zdravila v vinu; vinsko rdeča barva
figurativno študentovski sestanek pri vinu po večerji
figurativno pijanost

Adam's wine šaljivo voda
new wine in old bottles figurativno mlado vino rado prekipi
spirit of wine špirit, alkohol
tears of strong wine kapljice, ki se naredijo na notranji strani kozarca, napolnjenega do polovice s kakim težkim vinom (npr. porto ipd.)
sweet (dry) wine sladko (trpko) vino
sparkling (ali gassy) wine peneče se vino
current wine ribezljevo vino
over the walnuts and the wine pri poobedku, po kosilu
good wine needs no bush figurativno dobro blago se samo hvali, ne potrebuje reklame
to be in wine biti vinjen, pijan

2. prehodni glagol
oskrbeti, pogostiti z vinom
neprehodni glagol
piti vino

wis [wis] prehodni glagol
zastarelo vedeti

I wis dobro vem

wish² [wiš]

1. prehodni glagol
želeti (si), hoteti, zahtevati; srčno (goreče, vneto, iskreno) prositi, hrepeneti po, koprneti po

I wish I had... hotel bi imeti...
I wish I were a hundred miles away hotel bi biti (škoda, da nisem) 100 milj proč
I wish (that) it would rain želel bi (si), da bi deževalo
I wish you to go now prosim te, da zdaj greš
to wish s.o. well dobro želeti komu, dobro misliti s kom
he wished them to the devil poslal jih je k vragu
he wished himself dead želel si je, da bi bil mrtev
it is to be wished that... želeti je, da...
you have only to wish samo izrazite željo
he is not the man to wish ill to anybody on ni človek, ki bi komurkoli želel kaj slabega
I wish you a merry Xmas voščim vam vesele božične praznike
he wished me success želel mi je uspeha
to wish s.th. on s.o. želeti komu kaj (slabega)

2. neprehodni glagol
želeti, izraziti željo

to wish for s.th. imeti željo (poželenje) po, želeti kaj
to wish not for anything better nič boljšega si ne želeti
I have nothing left to wish for nimam nobenih želja več
this leaves nothing to be wished for to je brez pomanjkljivosti, je dovršeno, brez hibe

wit² [wit] zastarelo prehodni glagol & neprehodni glagol (sed. čas I (he) wot, preteklik in pretekli deležnik wist, sed. deležnik witting)
vedeti

God wot bogve
I wot dobro vem
to wit to je, namreč; kot sledi; in to

word¹ [wə:d] samostalnik
beseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor
religija božja beseda, sveto pismo, biblija
zastarelo pregovor, (iz)rek, moto
množina pričkanje, prerekanje

the words tekst, libreto
at a word na besedo, takoj
by word of mouth ustno
in so many words dobesedno, (na) kratko
word for word od besede do besede, dobesedno
beyond words neizrazljiv
on the word, with the word na to besedo, po tej besedi, s to besedo
in a word z eno besedo, skratka
in other words z drugimi besedami
upon my word (of honour)! pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!
my word upon it! pri moji časti! častna beseda!
a word to the wise pametnemu človeku zadostuje ena sama beseda
a word and a blow po besedah takoj pretep (ravs)
a word in (out of) season (ne)primeren nasvet
a word or two beseda ali dve, nekaj besed
big words hvalisanje, širokoustenje
words and deeds besede in dejanja
burning words ognjevite, plamteče besede
fair, good words lepe, laskave besede
high (hard, hot, sharp, warm) words ostre, hude, trde, jezne besede
wild and whirling words divje, nepremišljene besede
my word! prav zares! bogme!
a play upon words besedna igra
too beautiful for words neizrekljive lepote
too silly for words preneumno, nedopovedljivo neumno
to be a man of few words biti redkobeseden, varčevati z besedami
to be as good as one's word biti popolnoma zanesljiv
to be better than one's word napraviti več, kot smo obljubili
to be worse than one's word ne biti mož beseda, snesti besedo
to break one's word prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besede
hard words break no bones oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajo
fine words butter no parsnips lepe besede (še) niso dovolj
word came that... zvedelo se je, da...
to eat one's word snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besede
to give one's word dati (svojo) besedo, obljubiti
to hang on s.o.'s words viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušati
to have a word with imeti kratek razgovor z
to have words with pričkati se, skregati se z; spreti se z
to have the last word imeti zadnjo besedo
he has not a word to throw at a dog figurativno on je prefin, da bi govoril z drugimi
to have no words for ne imeti besed za, ne moči izraziti
to keep one's word držati (svojo) besedo, biti mož beseda
to leave word that... sporočiti, da...
to make no word about ne izgubljati besed o
to proceed from words to blows od besed priti do pretepa
to put in (ali to say) a good word for zastaviti (reči) dobro besedo za
to suit the action to the word od besed takoj preiti na delo
to take s.o. at his word prijeti koga za besedo
I took his word for it nisem dvomil o (verjel sem) njegovi besedi
to retract one's word umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedo
send me word! javi mi, sporoči mi!
to send word of one's arrival obvestiti o svojem prihodu
to waste words tratiti besede, zaman govoriti

work^(*)2 [wə:k]

1. prehodni glagol
delati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati
poetično umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo)
trgovina poslovati, poslovno potovati (po nekem področju)
sleng prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati
matematika izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga)
sleng prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, goniti

to work o.s. to death ubi(ja)ti se z delom, garati
to work o.s. into s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost kake osebe
to work o.s. into a rage pobesneti
to work the bellows goniti meh
to work a farm voditi farmo (kmetijo)
to work a change izvršiti, povzročiti spremembo
to work wonders delati čuda (čudeže)
to work one's will uresničiti svojo voljo
can you work the screw loose? lahko zrahljate vijak?
to work (one's way) through college sam se vzdrževati med študijem
my partner works the Liverpool district moj družabnik potuje (poslovno) na področju Liverpoola
to work a slave to death do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delom
servants are not worked now as they were formerly od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekoč
to work a crane upravljati z žerjavom
to work a coal seam izkoriščati plast premoga
to work a ship upravljati ladjo
to work one's way pot si utreti (napraviti)
these machines are worked by steam te stroje poganja para
it is a good scheme, but can you work it? to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?
this belief has worked much evil to verovanje je povzročilo mnogo zla
the candidate works the district kandidat opravlja volilno kampanjo v okrožju
to work one's passage navtika zaslužiti svoj prevoz z delom
to work one's horses priganjati konje k delu
to work one's social relations in business izkoriščati svoje družabne zveze poslovno

2. neprehodni glagol
delati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati
navtika križariti; besneti, biti razburkan (morje)
figurativno krčevito delati

to work against time delati v tekmi s časom
to work like a dog (ali horse; ali nigger) delati kot črna živina
my stove works well moja peč dobro dela
your method won't work z vašo metodo ne boste uspeli
I tried but it did not work poskušal sem, a ni se mi posrečilo
the poison began to work strup je začel delovati
to work into a crowd vriniti se v množico
to work loose zrahljati se (vijak itd.)
waves work to and fro valovi so razburkani
to work double tides delati podnevi in ponoči
that won't work with me to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni)

world [wə́:ld] samostalnik
svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

all over the world po vsem svetu
in the world na svetu
for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
not for all the world za nobeno ceno
for all the world like natanko, kot
not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
out of the world odmaknjen od sveta
out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
worlds away from zelo oddaljen od
to the world sleng popolnoma
tired to the world sleng na smrt utrujen
on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
a world too big mnogo prevelik
the world of letters učeni svet
world without end od veka do veka
to the world's end do konca sveta
the beginning of the world začetek sveta
animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
man of the world izkušen človek
the lower world podzemlje; pekel
the New World Novi svet, Amerika
the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
Prince of this world figurativno vrag
all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
to be brought into the world zagledati luč sveta
to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
to come into the world priti na svet, roditi se
what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
as the world goes v našem, sedanjem času
to go out of the world umreti
I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
how goes the world with you? kako je kaj z vami?
to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
to make a noise in the world figurativno postati slaven
what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?

worse² [wə:s] samostalnik
slabše stanje, nekaj slabšega, nekaj hujšega

I have been through worse še hujše stvari sem doživel
to change for the worse spremeniti (obrniti) se na slabše
there was worse to come hujše je še moralo priti
I got (ali had) the worse slabo sem se odrezal
to put to worse potolči, premagati
worse followed hujše je sledilo
if worse comes to worse v najslabšem primeru
he has taken a turn for the worse stanje se mu je poslabšalo
a change for the worse sprememba na slabše
from bad to worse z dežja pod kap
for better, for worse, for better or (for) worse v škodo ali korist, dobro ali slabo; kakor se (pač) vzame

wrinkle² [riŋkl] samostalnik
dober (na)svet, pameten namig (sugestija, sporočilo); spreten prijem; trik; dobra ideja
ameriško, pogovorno novost

full of wrinkles poln trikov
that's a wrinkle worth knowing to je dobro vedeti, to si velja zapomniti
he put me up to (ali he gave me) a wrinkle or two dal mi je nekaj koristnih nasvetov (informacij, sugestij)
the latest wrinkle ameriško, pogovorno zadnji krik (mode)

writer [ráitə] samostalnik
kdor piše, pisar; pisec; pisatelj, -ica, avtor, književnik, -ica; kanclist; tajnik, sekretar

writer's cramp pisalni krč
writer for the press časnikar, -ica, žurnalist(ka)
writer hereof pisec tega pisma
to be a good writer dobro pisati
writer to the signet škotsko notar, odvetnik
shorthand writer stenograf

wrong¹ [rɔŋ] samostalnik
krivica; zmota, zabloda, napačnost, greh; (redko) škoda, žalitev
pravno prestopek, prekršek, pregrešek, delikt, nedovoljeno dejanje

public wrong javen delikt, kaznivo dejanje
private wrong kršenje zasebnega prava
to commit a wrong zagrešiti (zakriviti, narediti) krivico
to be in the wrong biti v zmoti, ne imeti prav
to do wrong napak, ne prav delati, grešiti
to do s.o. wrong, to do wrong to s.o. delati (narediti) komu krivico
to know the right from the wrong razlikovati pravico od krivice
to make wrong right popraviti krivico, spremeniti slabo v dobro
to put s.o. in the wrong dokazati komu, da nima prav
to right a wrong popraviti krivico
to suffer wrong trpeti krivico

wrong³ [rɔŋ] prislov
neprav, nápak, narobe, pogrešno, lažno

to act wrong ne delati prav, napačno delati
to get it wrong (z)motiti se, napačno razumeti
to get in wrong with s.o. ameriško, pogovorno lahkomiselno izgubiti (zaigrati) naklonjenost kake osebe
to go wrong iti s prave poti, zaiti na kriva pota (o ženski); pogrešiti, zmotiti se; trgovina slabo iti; tehnično slabo funkcionirati, biti pokvarjen
to get s.o. in wrong with spraviti koga ob dobro ime pri, diskreditirati koga pri
our plans went wrong naši načrti so šli po vodi
your watch is wrong vaša ura ne gre prav (točno)
to guess wrong napak uganiti, krivo zadeti

yield² [ji:ld] prehodni glagol
donašati, prinašati, dajati; proizvajati; dopustiti, dovoliti; odstopiti (s.th. to s.o. komu kaj)
(redko) uvideti, priznati

to yield 10% donašati 10%
to yield assistance da(ja)ti, nuditi pomoč
to yield a city, a fortress predati mesto, trdnjavo
to yield good crops dajati dobre letine (žetve) (o zemlji)
to yield consent privoliti
to yield due honours izkazati dolžne časti
to yield the point priznati poraz (v debati)
to yield a profit trgovina prinesti dobiček
to yield s.th. to be done dopustiti, da se nekaj naredi (zgodi)
to yield s.o. thanks biti komu hvaležen
to yield precedence to s.o. dati komu prednost
to yield submission podvreči se
to yield the palm (to s.o.) priznati se poraženega (od koga)
yield right of way! dajte prednost (v cestnem prometu)
to yield a place to s.o. odstopiti, narediti prostor komu
to yield one's rights odreči se svojim pravicam
to yield oneself prisoner predati se v ujetništvo
to yield up the breath (ghost, life) izdihniti (dušo), umreti
neprehodni glagol
donašati, (ob)roditi, dajati; vdati se, popustiti; podleči, podvreči se; privoliti (to v)
zaostajati (to za)

to yield well, poorly dobro, slabo obroditi
this apple-tree yields well ta jablana dobro rodi
to yield to conditions privoliti v pogoje
to yield to despair vda(ja)ti se obupu
the ground yielded under him tla so se mu vdala pod nogami
to yield to superior forces vdati se, ukloniti se premoči
to yield to temptation podleči skušnjavi
to yield under pressure popustiti pod pritiskom
to yield to the times prilagoditi se časom (času)
they yield to our soldiers in courage oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti

za for; for the purpose of; in favour of; after; behind; (= za časa) during

dan za dnem day by day
eden za drugim one after another, one behind the other
korak za korakom step by step
enkrat za vselej once and for all
za ves svet ne not for (all) the world
za gorami beyond the mountains
jaz za svojo osebo as far as I am concerned
za mojim hrbtom behind my back
za primer (v primeru) potrebe in case of need
za glavo večji taller by a head
za sedaj for the present
za šalo by way of a joke
argumenti za in proti the pros and the cons
razlogi za in proti the reasons for and against
za menoj! follow me!
(kar) za menoj, prosim! this way, please!
starejši za pet let five years older
jaz, za sebe (zase) as for me
beseda za besedo word for word
mož za možem man by man
zanimanje za... interest in...
za mladino neprimeren film a film unsuitable (ali not suitable) for young people
vstopnica za gledališče a theatre ticket
za vlade (vladanja) kralja Karla II during the reign of Charles II
za (= po pooblastilu) (acting) for, per pro., latinsko per procurationem (krajšava: p.p.)
biti za kaj to be in favour of something
kdo je za (to)? who is in favour?
sem za to, da mu odpustimo I'm in favour of (ali I'm for) pardoning him
večina je za nadaljevanje stavke there is a majority in favour of continuing the strike
to je važno zame (za mene) this is important to me
nekaj je za tem (figurativno) there's something behind it
za hišo je vrt there is a garden behind the house
to je hud udarec za nas it is a hard blow for us
brali smo eden za drugim we took it in turns to read
za koga me (pa) imate (smatrate)? who (arhaično whom) do you take me for?
nimam ga za genija I do not regard him as a genius
za to ceno lahko dobiš to blago povsod you can get these goods anywhere at that price
on jé za tri he eats as much as three
povleči koga za lase to pull someone by the hair
on porabi preveč za sebe (zase) he spends too much on himself
smatrati za dobro to think it advisable
odšel je za vedno he left for good
voditi koga za roko to lead someone by the hand
vzel jo je za ženo he has married her, arhaično he has taken her to wife (ali as his wife)
on zaostaja za časom he is behind the times
zapri vrata za seboj! shut the door after (ali behind) you!
zgrešil je za pol metra he missed by half a metre
zmotil sem se za 10.000 SIT I made a mistake of 10,000 tolars
sedeti za mizo to sit at the table
pustiti za seboj to leave behind