sin1 [sin] samostalnik
greh, pregrešek; prekršek, prestopek (against zoper, proti)
žalitev
for my sins! šaljivo prav mi je!
like sin pogovorno hudó, močno, peklensko
man of sin zastarelo grešnik, šaljivo malopridnež, falot; antikrist, hudič
deadly (mortal) sin smrtni greh
original sin izvirni greh
the seven deadly sins sedem smrtnih grehov
it is a sin (and a shame) pogovorno greh je (in sramota)
to commit a sin napraviti greh, grešiti
to live in (open) sin živeti v divjem zakonu
to sin a sin napraviti greh, pregrešiti se
Zadetki iskanja
- sin2 [sin] neprehodni glagol & prehodni glagol
napraviti greh, grešiti, pregrešiti se, napraviti prestopek ali prekršek (against zoper, proti)
to sin against the rules pregrešiti se zoper pravila
to sin one's mercies izgubiti milost, pregrešiti se, biti nehvaležen
to sin away z grehom (grehi) lahkomiselno izgubiti, zaigrati (one's happiness svojo srečo)
he is more sinned against than sinning figurativno on je bolj žrtev kot krivec, bolj zasluži pomilovanje kot grajo - six [siks]
1. pridevnik
šest
(= six years) šest let (starosti)
(= six o'clock) šesta ura
(= six pence) šest penijev
he is not six yet ni še šest let star
it is six (o'clock) šest je ura
this cost two and six (2/6) to je stalo dva šilinga in šest penijev
six and eight (pence) (nekoč običajni odvetnikov honorar), figurativno honorar, pristojbina
six to one 6 proti 1, stoodstotno zanesljivo (gotovo)
six feet of earth figurativno grob
it is six of one and half the dozen of the other to je eno in isto, to je popolnoma isto
2. samostalnik
šestica, številka 6; šestorica, šestero, šest kosov, pol ducata
coach and six šesterovprežna kočija
double sixes dvojna šestica (pri metu v kockanju)
to be at sixes and sevens figurativno biti v popolnem neredu (zmedi, zmešnjavi)
he turned up the six of spades (kartanje) potegnil je pikovo šestico - sixth [siksɵ]
1. pridevnik
šesti
2. samostalnik
šestina
(= sixth form) (najvišji) razred srednje šole
glasba seksta (interval)
sixth column politika, ameriško šesta kolona (organizirana skupina za borbo proti 5. koloni)
sixth sense šesti čut (sposobnost slutenja) - slow [slóu]
1. pridevnik (slowly prislov)
počasen (of, in v, pri)
len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)
a slow current počasen tok
slow growth počasna rast
slow poison počasi delujoč strup
a slow worker počasen delavec
slow and steady počasen in vztrajen
slow and sure počasen in siguren
he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
he is slow to anger on se težko razjezi
it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
to be slow of wit biti počasne pameti
he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
to make slow progress počasi napredovati
slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
he is slow in the uptake on počasi dojema
my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute
2. prislov
počasi
slow! vozite počasi!
read slower! čitaj(te) počasneje!
my watch goes slow moja ura zaostaja
3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati
4. samostalnik
(kriket) počasna žoga - smér direction; course; line; tendency; trend
v sméri (česa) in the direction (of)
v eni sméri one-way
v vse sméri in all directions, in every direction
v ravni sméri straight on, straight ahead
v nasprotni sméri in the opposite direction
v obeh sméreh both ways
v (proti) sméri kazalca ure clockwise (anticlockwise)
pluti v določeni sméri to steer a course, to set course (for)
sprememba sméri change of direction
nova smér v pesništvu a new tendency in poetry - smudge [smʌ́dž]
1. samostalnik
umazanija, madež od umazanije, omadeževano mesto, packa (v pismu)
ameriško dušeč dim
smudge fire kadeč se ogenj (proti insektom, mrazu)
2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zamazati (se), umazati (se), zapackati (se); razmazati madež, razmazati se (tinta); omadeževati (ime)
ameriško (proti insektom ali mrazu) ščititi s kadečim se ognjem - sodíšče court of justice (ali of law), law court, court of judicature, tribunal; (poslopje) court house
sodíšče za mladoletne juvenile court
ljudsko sodíšče people's court
vojaško sodíšče court-martial
preiskovalno sodíšče court of inquiry
cerkveno sodíšče ecclesiastical court, consistory
arbitražno sodíšče arbitration tribunal
kasacijsko sodíšče (v nekaterih deželah) Court of Cassation, supreme court of appeal
apelacijsko sodíšče court of appeal, appellate court
porotno sodíšče court of assizes, assize court
gospodarsko sodíšče court of claims
tajno sodíšče secret court
konkurzno sodíšče bankruptcy court
višje sodíšče high court (of justice)
najvišje, vrhovno sodíšče supreme court
civilno sodíšče civil court
neupoštevanje poziva sodíšča contempt of court
postopek na sodíšču legal proceedings pl
pristojnost sodíšča competence of court
zasliševanje na sodíšču hearing, judicial examination
zasedanje sodíšča session of court
sodíšče združenega dela court of associated labour
ustavno sodíšče constitutional court
zvezno sodíšče federal court
na sodíšču in court
iti tožit na sodíšče to go to law
pod prisego izjaviti na sodíšču to make a statement on oath in court
ne se odzvati sodíšču to fail to appear in court
predati sodíšču to commit for trial
postaviti pred vojaško sodíšče to court-martial
predložiti zadevo sodíšču to take a case to court
priti pred sodíšče to appear in court
vložiti priziv proti sklepu sodíšča to appeal against a decision of the court
odbiti priziv sodíšču to dismiss an appeal
ugoditi priziv sodíšču to allow an appeal
predati, postaviti pred sodíšče to send for trial - solid2 [sɔ́lid]
1. pridevnik (solidly prislov)
trden (netekoč); čvrst, soliden, masiven, kompakten, homogen, strnjen; nepretrgan; enoličen; utemeljen, pameten, trezen, tehten, močan; zanesljiv, temeljit; soglasen, enodušen, enobarven
trgovina denarno varen, zanesljiv; pristen, pravi, resničen
matematika tridimenzionalen, kubičen
for a solid hour celo (polno, eno) uro
solid arguments stvarni, tehtni argumenti
solid capacity prostornina
solid for sleng lojalen
solid foot (yard) kubičen čevelj (jard)
solid geometry stereometrija
solid gold masivno zlato
a solid man resen, pameten človek, a brez kakih izrednih sposobnosti
solid matter kovinska ploščica, ki se stavi med vrstice (za večji razmik)
solid measure prostorninska mera
solid number integralno število
solid problem matematika problem, ki se da rešiti z enačbo 3. stopnje
solid printing tiskanje vrstic brez stavljanja kovinskih ploščic med vrstice
a solid row of buildings strnjena vrsta poslopij
the solid South ameriško južne države, ki dosledno glasujejo za demokrate
solid square vojska formacija enake dolžine in širine
solid state trdno stanje
a solid tyre polna pnevmatika, guma
a solid vote soglasno glasovanje (volitev)
he was talking a solid hour govoril je nepretrgano celo uro
2. prislov (solidly)
enodušno, soglasno, odločno
to go solid biti soglasno (against proti, for za)
to vote solid enodušno glasovati (for za) - somewhere [sʌ́mwɛə] prislov
nekje, kjerkoli; nekam, kamorkoli
somewhere else nekje drugod, nekam drugam
somewhere about 1970 nekje (nekako) okrog leta 1970
somewhere about here tukaj nekje, v bližini
somewhere towards midnight nekje (enkrat) proti polnoči
somewhere or other ne vem kje, kjerkoli, kamorkoli
he is somewhere about fifty on je kakih 50 let star
he lives somewhere near us on stanuje nekje blizu nas
let's go somewhere pojdimo kam(orkoli)! - spar1 [spa:]
1. samostalnik
boksanje, boksarska tekma, gibi v napadu in obrambi (kot) pri boksanju; petelinji dvoboj (zlasti z ostrogami)
figurativno prepir, pričkanje
2. neprehodni glagol
delati gibe obrambe ali napada s stisnjenimi pestmi (kot) pri boksanju (at s.o. proti komu)
figurativno pričkati se, prepirati se; (o petelinih) dvobojevati se
sparring partner šport nasprotnik pri treniranju (boksanja); figurativno nasprotnik v prijateljskem sporu - spring*3 [spriŋ]
1. neprehodni glagol
skočiti, priskočiti; pognati se, planiti (kvišku); nepričakovano postati (into kaj)
hitro priti v neko stanje ali položaj; izvirati, privreti na, izhajati, imeti svoj izvor (poreklo), nastati (from iz)
nepričakovano se pojaviti (priti), pokukati; pognati, poganjati, priti na dan, zrasti, (vz)brsteti, vzkliti
figurativno priti do česa; izbočiti se, pokati, klati se, zviti se, skriviti se (o lesu)
vojska eksplodirati (o mini)
veterina biti brej, brejiti
zastarelo daniti se, svitati se
2. prehodni glagol
sprožiti
lov dvigniti, splašiti (ptice) z ležišča; pognati (konja) v dir; preskočiti (ogrado); skriviti, zlomiti (lesen predmet)
tehnično opremiti z vzmetmi
britanska angleščina, pogovorno "olajšati" koga (for a quid za funt)
figurativno nepričakovano (kaj) iznesti, načeti, sprožiti; postaviti (teorijo)
to be sprung sleng biti vinjen, pijan
to spring to attention vojska skočiti v pozor
the blood sprang to his face kri mu je planila v obraz
to spring to s.o.'s assistance priskočiti komu na pomoč
conviction has sprung upon him prišel je do prepričanja
to spring a covey of partridges dvigniti, preplašiti jato jerebic
the dog sprang at me pes je planil proti meni
the door sprang open vrata so se nenadoma odprla
to spring into existence nenadoma nastati
to spring to one's feet skočiti na noge
to spring to the eyes figurativno v oči pasti
he is sprang from (ali of) a famous family on izhaja (je potomec) slovite družine
to spring a horse pognati konja v dir
to spring a leak dobiti razpoko
the leaves are beginning to spring listje začenja poganjati
to spring jokes zbijati šale
to spring a mine upon s.o. figurativno presenetiti koga; prilomastiti v njegovo hišo
he sprang another three shillings, and I accepted ponudil (primaknil) je še tri šilinge, in jaz sem sprejel
to spring a surprise on s.o. presenetiti koga, pripraviti komu presenečenje
the tears sprang to her eyes solze so ji stopile v oči, so jo oblile
to spring a trap sprožiti past
the trap sprang past se je sprožila
the water springs boiling hot from the earth voda privre skoraj vrela iz zemlje
where did you spring from? od kod si se pa (ti) vzel? - spúntati to incite to mutiny (ali to rebellion)
spúntati se to mutiny, to rebel (proti against); to rise in rebellion - spúščati ➞ spustiti
gorovje se blago spušča proti morju the mountains sweep gently down to the sea - sredína middle; matematika mean; medium
zlata sredína the golden mean, the happy medium
v sredíni in the middle (of), midst
v naši sredíni in our midst
iz naše sredíne from our midst
proti sredíni meseca towards the middle of the month
v sredíni julija in mid-July
v sredíni ladje amidships, midships
sredína poletja midsummer
sredína zime midwinter
sredína leta midyear
sredína toka midstream
ki je najbolj v sredíni midmost
določiti zlato sredíno to strike the happy medium - srédstvo means (sg in pl); (lek) remedy, medicine; expedient; way; medium; agent; instrument; pravo (ukrep) measure; (denar) funds pl, means pl, resources pl, the wherewithal
brez sredstev resourceless, lacking means, indigent, poor, destitute
srédstvo proti a remedy for
srédstvo za življenje livelihood, subsistence
denarna srédstva funds pl, means pl
kemično srédstvo chemical agent
osnovna srédstva trgovina assets pl
proizvodna srédstva means of production
prometna srédstva means of communication (of conveyance, ZDA of transportation)
zakonita srédstva legal measures pl
srédstvo za dosego cilja a means to an end
družbena srédstva social resources pl
združevanje sredstev pooling of resources
srédstva združenega dela means of associated labour
vsako srédstvo je dobro za dosego cilja (figurativno) all's fair in love and war
namen posvečuje srédstva the end justifies the means
poskusiti vsa srédstva (figurativno) to leave no stone unturned
ali ni nobenega srédstva? is there no way?
naša srédstva so zelo omejena our means are very limited
on je brez vsakih sredstev he is poverty-stricken, he is destitute, he is resourceless, he is penniless
moja srédstva mi tega ne dopuščajo I cannot afford it
porabiti, izčrpati vsa srédstva to exhaust all resources
poseči po skrajnih srédstvih to take extreme measures
odločil se je, da bo dosegel svoj cilj z vsemi srédstvi he is determined to go to any length
živeti preko svojih sredstev to live beyond one's means
združevati srédstva to pool resources
zagotoviti denarna srédstva to provide funds - stab2 [stæb] prehodni glagol
zabosti, prebosti, (smrtno) raniti, usmrtiti (z nožem, bodalom); poriniti, zariniti (nož, bodalo) (into v)
figurativno poškodovati; raniti čustva kake osebe, prizadeti bol(ečino) (komu); obrekovati; utrditi z žico (knjigo)
neprehodni glagol
bosti, zabosti, raniti z nožem, bodalom (at koga)
zamahniti z bodalom (at proti komu)
figurativno škodovati ugledu, obrekovati (at koga)
to stab s.o. in the back figurativno zabosti komu nož v hrbet
a stabbing pain zbadajoča bolečina
his conscience stabbed him figurativno vest ga je zapekla - stabilizátor stabilizer; stabilizing device
hidravlični stabilizátor (tank proti zibanju ladje) antirolling device - stand*2 [stænd]
1. neprehodni glagol
stati (na nogah itd.); dosegati stalno višino v stoječem položaju; postaviti se pokonci; biti nameščen, ležati, biti, nahajati se; stati na mestu, nehati se premikati, (za)ustaviti se; ostati brez sprememb, veljati tudi vnaprej, ne izgubiti moči (veljave); zadržati, obdržati svoj dosedanji položaj; zavzemati se (for za)
zagovarjati (for kaj)
zavzemati stanoviten odnos do česa; nasprotovati (against čemu)
upirati se; vztrajati, vzdržati, ostajati; oklevati, bati se (at česa)
ustrašiti se; sestajati (in iz)
skladati se, biti v skladu (with z)
kandidirati, biti kandidat (for za)
nabrati se, zbrati se; (za)pihati, pri(haja)ti (o vetru)
pogovorno stati, veljati; biti v prid (komu), koristiti
navtika pluti, držati se določene smeri (for, to proti)
stopiti (back nazaj)
stand! stoj!
stand at ease! vojska voljno!
stand fast! vojska, britanska angleščina mirno!, vojska, ameriško vod, stoj!
to stand aghast zgroziti se, osupniti
to stand alone (on an opinion) (o)stati sam (s svojim mnenjem)
to stand against s.o. postaviti se proti, uveljaviti se proti komu
to stand accused biti obtožen
to stand at attention vojska stati v pozoru
we stand by each other drživa skupaj
to stand by one's promise držati svojo obljubo
we will stand by whatever he says z vsem, kar bo rekel, bomo soglašali
to stand corrected uvideti, priznati svojo krivdo
to stand firm as a rock stati trdno kot skala
he stands six feet in his stockings sezut meri v višino (je visok) šest čevljev
to stand for an office potegovati se za (neko) službo
to stand for a constituency kandidirati za poslanca nekega volilnega okrožja
to stand for birth control zavzemati se za kontrolo rojstev (za načrtovanje družine)
I won't stand for this ameriško tega ne bom trpel (prenašal)
to stand for s.o. (with s.o.) potegniti se za koga, potegniti s kom
to stand gaping stati in zijati, zijala prodajati
to stand gasping stati in sopsti
to stand good ostati veljaven, obdržati svojo veljavo (vrednost)
my hair stood on end lasje so se mi naježili
to stand in line ameriško stati in čakati v vrsti
to stand in need of help potrebovati pomoč
to stand in terror of s.o. bati se koga
to stand model stati (biti) za modél
it stands me in 8 shillings a bottle pogovorno steklenica me stane 8 šilingov
to stand neutral biti, ostati nevtralen
the same objection still stands ta ugovor še vedno obstaja
he will not stand at murder on se ne bo ustavil pred umorom
to stand on one's head držati stojo na glavi
to stand on guard paziti se
don't stand on ceremony ne delaj ceremonij
to stand on ceremony paziti (gledati) na etiketo, ceremonialno se obnašati
to stand on one's own feet stati na lastnih nogah, figurativno opravljati svoje zadeve brez tuje pomoči
to stand on one's rights mnogo dati na svoje pravice
stand on me for that sleng zanesi se name glede tega!
she stands over the girl while she does her homework ona pazi na (nadzira) deklico, ko dela domačo nalogo
to stand pat sleng ostati trden
to stand the racket sleng plačati ceno, globo
to stand security (surety, sponsor) for s.o. biti porok, jamčiti za koga
to stand (as) sponsor (godfather) biti za botra
to stand still mirovati, ostati miren, ustaviti se
the thermometer stands at 30 barometer kaže 30
to stand to one's duty (vestno) opravljati svojo dolžnost
to stand to one's guns (one's colours) figurativno trdno vztrajati pri svojem (prepričanju, mnenju), vojska držati postojanko
to stand to one's oars pošteno, krepko zaveslati
to stand to reason biti čisto razumljiv (logičen)
with this horse we certainly stand to win (to lose) s tem konjem moremo le zmagati (izgubiti)
to stand to it that... vztrajati na tem, da...
to stand upon one's trial pravno stati, biti pred sodiščem
to stand (a) watch; navtika, to stand guard vojska biti na straži
to stand well with s.o. dobro se razumeti (shajati) s kom
the wind stands in the east veter piha z vzhoda
if it stands with honour če se sklada s častjo
2. prehodni glagol
postaviti; ustaviti; zoperstaviti se, upirati se (čemu); prenašati, prenesti, trpeti (koga, kaj); podvreči se, prestati
pogovorno dati (plačati) za; stati (biti) pred (čem)
to stand an assault vzdržati, upreti se napadu
I shall stand you in the corner (za kazen) te bom postavil v kot
I don't stand pain ne prenesem bolečine
I can't stand him ne morem ga trpeti
she cannot stand the sun ona ne prenese sonca
to stand a drink pogovorno dati za pijačo
to stand a chance imeti možnost (priliko, priložnost, upanje, šanso)
to stand one's chance tvegati
to stand all hazards vse tvegati
to stand the test prestati preizkušnjo, izkazati se, obnesti se
to stand trial biti obtožen
to stand one's trial biti zaslišan pred sodiščcm - stand out neprehodni glagol
izstopiti; stran štrleti (o ušesih)
figurativno odlikovati se, biti posebno viden, pasti v oči; biti drugačen, razlikovati se (against od)
ne sodelovati, ne biti zraven, ne se udeležiti; vzdržati, ne popustiti; trdovratno se braniti (against proti)
upirati se; boriti se, potegniti se (for za)
stopiti v stran
stand out of my sight! izgini mi izpred oči!
stand out of my way! pojdi mi s poti, daj mi prostor!
prehodni glagol
prenašati, prenesti, pretrpeti; vztrajati (that da)