Franja

Zadetki iskanja

  • differ [dífə] prehodni glagol (from)
    razlikovati se; pričkati prepirati se, ne se strinjati, ne privoliti

    tastes differ okusi so različni
    I beg to differ oprostite, ne strinjam se
    let's agree to differ naj ostane vsak pri svojem mnenju
  • dine [dain] neprehodni glagol & prehodni glagol
    kositi, večerjati; gostiti s kosilom ali večerjo

    to dine on imeti za kosilo ali večerjo
    to dine with Duke Humphrey ne imeti nič jesti, stradati
    to dine off (ali on) cold meat imeti za kosilo (večerjo) hladno meso
    to dine with s.o. jesti pri kom
    to dine out kositi zunaj doma; sleng iti lačen spat
  • discount1 [dískaunt] samostalnik
    popust, odbitek; rabat; skonto

    at a discount malo cenjen, lahko dosegljiv
    discount for cash popust pri plačilu v gotovini
    to be at a discount figurativno ne biti priljubljen
    to sell at a discount prodajati z izgubo
  • disfavour1 ameriško disfavor [dísféivə] samostalnik
    neodobravanje; nenaklonjenost, nemilost

    to fall into disfavour zameriti se
    in disfavour with s.o. v nemilosti pri kom
    in s.o.'s disfavour v škodo koga
  • diskreditírati to discredit

    diskreditírati kaj to throw discredit on something
    diskreditírati koga to bring someone into disrepute, to bring discredit on someone, to bring someone into discredit, to bring disrepute on someone
    diskreditírati koga pri kom pogovorno to get someone in wrong with someone
  • displeasure1 [displéžə] samostalnik
    nevšečnost, nezadovoljstvo, čemernost, nevolja, zamera, jeza; nemilost

    to incur s.o.'s displeasure ujeziti koga
    to take displeasure zameriti
    to be in displeasure with s.o. biti pri kom v nemilosti
  • distress1 [distrés] samostalnik
    nadloga; gorje, žalost, tuga; sila, beda, revščina, stiska; nevarnost; zaplemba; zaplenjeno blago

    distress signal znak kot prošnja za pomoč
    distress committee odbor za pomoč pri katastrofah
    to be in great distress for s.th. nujno kaj potrebovati
    to levy a distress on zarubiti, zapleniti
    pravno warrant of distress ukaz o izvršitvi
  • dobíček profit; gain; (marža) margin

    čisti dobíček clear (ali net) profit; net balance
    izredni dobíček, višek dobíčka excess profit
    mastni, veliki dobíčki substantial profits
    vojni dobíček war profit
    delitev dobíčka profit sharing
    delež pri dobíčku share in the profits
    prinesti dobíček to leave (ali to bring ali to yield) a profit
    prodati z dobíčkom to sell at a profit
    izkazati dobíček to show a profit
    potegniti dobíček iz česa to make a profit on something
    film je prinesel 100.000 dolarjev čistega dobíčka the film netted 100,000 dollars
  • dólg debt; sum due; (zadolženost) indebtedness; (obveze) liabilities pl

    brez dólga debtless, free from debt, (posestvo) unencumbered
    časten dólg debt of honour
    hipotekarni dólg mortgage
    neizterljiv dólg, dólg, katerega plačilo je malo verjetno (žargon) bad debt
    izterljiv dólg recoverable debt
    viseč dólg floating debt
    državni, narodni dólg national debt
    biti brez dólgov, ne imeti dólgov to be out of debt
    biti, izvleči se iz dólgov (figurativno) to be out of the red
    delati dólgove to contract (ali to incur) debts; to get into debt
    čez glavo, do vratu tičati v dólgovih to be up to one's ears (ali eyes, neck) in debt
    dobiti dólg povrnjen to recover a debt
    plačati dólg to honour a debt, to discharge a debt
    poravnati svoje dólgove to settle one's debts
    odplačati dólg to pay off a debt, to sink a debt
    do zadnje pare plačati svoj dólg to pay one's debt to the last farthing
    tičati (globoko) v dólgovih to be (deep) in debt
    vpisati komu v dólg trgovina to debit someone, to enter a sum on the debit side
    zabresti, zaiti v dólgove to run into debt, to fall into debt
    kup dólgov a mountain of debts
    rešiti se enega dólga, a pri tem napraviti drugega (figurativno) to rob Peter to pay Paul
  • dólgo

    za dólgo for long
    že dólgo long, long ago, for a long time
    kako dólgo? how long?
    dólgo poprej long before
    že dólgo (nazaj) for a long time since
    kako dólgo že? how long since?
    še dólgo ne (daleč proč) far from it, not for a long time, not by a long way
    dólgo (je že) tega (that was) long ago
    dólgo ga že poznam I have known him a long time
    ne dólgo tega not so very long ago
    dólgo je že, kar... it is a good while since...
    kje si bil tako dólgo? where have you been all this time?
    že dólgo ga nisem videl I haven't seen him for a long time, it's a long time since I saw him last
    dólgo je že, kar je umrl it is a long time since he died, he died long ago
    je že dólgo (od) tega? was this long ago?
    kako dólgo te ni bilo! how long you were!
    dólgo ga ni bilo he was a long time coming
    ne bom dólgo (počakajte hipec) I shan't be long
    dólgo me ni bilo tu I have not been here long
    to že dólgo vem I have known that (for) a long time
    je za dólgo odšel? has he gone for long?
    ne morem dólgo (časa) teči I cannot run (ali keep on running) for long
    predólgo ste čakali you have waited too long
    ne bo več dólgo (pri življenju) he hasn't long to go, he isn't long for this world
  • dostáva delivery; (službena) service

    pri, ob dostávi on delivery
    dostáva na dom delivery to the door
    franko dostáva free delivery
    kraj dostáve ZDA delivery point
    plačljivo ob dostávi to be paid for on delivery
    rok dostáve term (ali time) of delivery
    stroški dostáve delivery charges pl
    takojšnja dostáva immediate delivery
  • dotík touch; contact; (bližina) contiguity

    pri dotíku at a touch
    pri najrahlejšem dotíku at the slightest touch
    priti v dotík z to get (ali to come) into contact with
  • down3 [daun] prislov & predlog
    dol, doli; spodaj, navzdol; na tleh; na tla; v postelji; do kraja; tik do

    to be down oslabeti
    to bear down pluti v zavetje
    to burn down pogoreti
    to die down poleči se
    to climb (ali come) down spuščati se
    to drop down on s.o. strogo koga grajati
    to get down spustiti se; pogoltniti
    to get down the bedrock priti stvari do dna
    down to the ground popolnoma, temeljito
    all down history skozi vso zgodovino
    down at heels (and out at elbows) zanemarjene zunanjosti
    from king down to cobbler od najvišjega do najnižjega
    to let go down the wind opustiti
    to look down upon s.o. zaničevati, omalovaževati koga
    money (ali pay) down takojšnje plačilo
    down on the nail takoj
    down in the mouth potrt
    down and out popolnoma brez sredstev, gladujoč, sestradan; uničen; za borbo nesposoben
    one down the other drug za drugim
    to put down zapisati
    to run s.o. down slabo o kom govoriti
    run down od dela izčrpan
    to take s.o. down the peg ponižati koga
    to talk down to s.o. razumljivo komu govoriti
    down town v mesto, v središče mesta
    down under pri antipodih, v Avstraliji
    to write down zapisati
    worn down ponošen
    down the wind z vetrom
    down on one's luck potrt
  • drobíž (denar) change, small change; small coin; figurativno (otroci) little children, the kiddies

    imate kaj drobíža? have you got any small change (pri sebi on you)?
    mi lahko daste drobíža za funt? can you give me change for a pound
    lahko obdržite drobíž you can (ali may) keep the change
  • drúg (družabnik, poslovni) associate; (co)partner; (solastnik) part-owner

    drúg pri poroki best man
  • dúša soul; (duh) spirit; ghost; figurativno mind

    600 dúš (prebivalcev) 600 souls
    dobra dúša a good soul, a good fellow
    pokojna dúša departed soul
    sorodna dúša congenial soul, kindred spirit
    neumrljivost dúše religija immortality of the soul
    rešitev dúše religija salvation of the soul
    preseljevanje dúš transmigration of souls, metempsychosis
    z dúšo in telesom with all one's heart and soul, wholeheartedly
    iz vse dúše, z vso dúšo with all one's heart
    (vseh) vernih dúš dan religija All Souls' Day
    iz globine moje dúše from the depths of my soul
    pri moji dúši! (up)on my soul!, by my soul
    iz (do) dna svoje dúše from (to) the bottom of one's heart
    v globini moje dúše in my heart of hearts
    dúša in srcé česa the life and soul of something
    v dnu svoje dúše in one's innermost soul
    biti eno srce in ena dúša to be of one heart and mind
    on je plemenita dúša he is a generous soul, he is a noble-minded person
    biti komu vdan z dúšo in telesom to be devoted body and soul to someone
    on je prava dúša podjetja he is the very soul of the enterprise
    žive dúše ni bilo tam not a living soul was there
    žive dúše ni na ulici there is not a soul in the street
    on je dobra dúša he is a good old soul
    dúša me boli it grieves me to the very heart
    nekaj imam, nekaj mi leži na dúši something preys upon my mind
    izdihniti dúšo to give up, to yield up the ghost, to draw one's last breath
    sramovati se v dno svoje dúše to be deeply ashamed (of)
    to mi teži dúšo that weighs heavily upon me
    vso svojo dúšo vložiti v delo to put one's whole heart into one's work
    žive dúše ne vidim I do not see a single soul
    žive dúše ni bilo videti there wasn't a soul to be seen
    povedati, kar nam leži na dúši pogovorno to say one's piece
  • Dutch1 [dʌč] pridevnik
    holandski, nizozemski
    zgodovina nemški

    Dutch auction dražba, pri kateri ceno znižujejo, dokler predmeta ne prodajo
    Dutch clover botanika bela detelja
    Dutch courage pogum pijanca
    Dutch bargain kupčija le v enostransko korist
    Dutch comfort slaba tolažba
    Dutch cheese skuta
    Dutch treat skupen obed, pri katerem plača vsak svoje
  • elbow1 [élbou] samostalnik
    anatomija komolec
    tehnično koleno; stranski naslon (pri stolu)

    at one's elbow pri roki
    sleng to lift the elbow (too often) piti več, kot je pametno
    out at elbows v raztrgani obleki; reven
    up to the elbows in work zelo zaposlen
    more power to your elbows! mnogo uspeha!
    to rub elbows with s.o. družiti se s kom
  • employ2 [implɔ́i] samostalnik
    uporaba; zaposlitev, služba

    in employ zaposlen
    out of employ brezposeln
    in the employ of zaposlen pri
  • end1 [end] samostalnik
    konec, kraj, zaključek; meja; propad, smrt; namen, cilj; izid, uspeh, posledica, korist

    East End vzhodni del Londona
    at the far end na drugem koncu
    to be at one's wits' end ne vedeti, kako in kam
    up to the bitter end, to the end of the chapter do samega konca, do smrti
    to come to an end končati se
    to come to the end of one's tether doseči skrajno mejo, biti na koncu
    no end of a fellow sijajen dečko
    pogovorno to go off the deep end razburiti, razjeziti se, pobesneti
    my hair stood on end lasje so mi stali pokonci
    to have s.th. at one's fingers' end dobro vedeti ali znati
    to get hold of the wrong end of the stick začeti na napačnem koncu
    in the end na koncu, končno
    geometrija the end of the line krajišče
    no end of neskončno, neizmerno
    the end justifies the means namen posvečuje sredstva
    to keep one's end up pretolči, prebi(ja)ti se
    the latter end starost, smrt
    at a loose end brez posebnega opravila
    to make both ends meet prebi(ja)ti se z denarjem
    to no end zaman
    shoemaker's end dreta
    to the end that zato, da bi
    to what end? čemu?
    West End zahodni del Londona
    end to end po dolžini, drug za drugim
    at your end pri vas, v vašem kraju
    to have at one's tongue's end imeti na koncu jezika