water2 [wɔ́:tə] prehodni glagol
(po)škropiti (streets ceste)
zalivati (plants rastline)
namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine mleko, vino)
napojiti, napajati (animals živali)
oskrbeti, oskrbovati z vodo (an engine stroj)
ekonomija povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)
to water down zvodeniti, razredčiti; figurativno omiliti, ublažiti
to water down one's claims ublažiti, zmanjšati svoje zahteve
he watered his lecture zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje
neprehodni glagol
puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino
lov iti v vodo (pes)
it made my eyes water oči so se mi zasolzile ob tem
to make s.o.'s mouth water napraviti, da se komu pocedijo sline
my mouth watered (for, after) sline so se mi pocedile (po, za)
to water the stock ekonomija izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital)
Zadetki iskanja
- wayside [wéisaid]
1. samostalnik
rob (stran) ceste ali poti
by the wayside ob cesti, na robu ceste
to fall by the wayside figurativno zapasti preziru ali propadu
2. pridevnik
obcesten
wayside house obcestna hiša - weather1 [wéðə]
1. samostalnik
vreme; vremenske, atmosferske razmere
navtika vetrovna stran; stran ladje, ki je obrnjena proti vetru
(često množina) menjave (v življenju, sreči itd.); nevihta, grdo vrema, mraz, mokrota
in fine weather ob lepem vremenu
in the weather na prostem, izpostavljen vremenskim razmeram
in such weather v takem (tem) vremenu
April weather aprilsko vreme
bad weather slabo vreme
heavy weather navtika vreme z razburkanim morjem
queen's weather sončno, lepo vreme
above the weather figurativno zelo visoko (o letalu); pogovorno streznjen; ki se ne počuti več slabo
under the weather pogovorno, figurativno slabo se počuteč, ameriško brez denarja, "suh"; rahlo vinjen v "rožicah"
under stress of weather zaradi (slabega) vremena
to keep one's weather eye open figurativno paziti se, oprezovati, imeti dobro odprte oči
to make good (bad) weather naleteti na dobro (slabo) vreme
to make heavy weather of s.th. figurativno najti (videti) težave pri čem, preveč se truditi s čim
2. pridevnik
vremenski
navtika obrnjen proti vetru; ki je na vetrovni strani
weather prophet vremenski prerok
weather ship meteorološka ladja
weather station vremenska postaja - Wednesday [wénzdi] samostalnik
sreda
on Wednesday v sredo
on Wednesdays ob sredah
Ash Wednesday pepelnična sreda - weep*2 [wi:p] neprehodni glagol
jokati, plakati, ihteti (at, over ob, nad)
kapljati, cureti, biti vlažen; izparevati, potiti se
botanika imeti viseče veje (willow vrba)
prehodni glagol
točiti, pretakati, prelivati (solze); objokovati, žalovati (za kom); izparevati vlago
to weep for joy, with pain jokati od veselja, od bolečine
to weep irsko, pogovorno, figurativno točiti krokodilove solze
to weep one's heart (ali eyes) out izjokati si oči, ugonabljati se od žalosti
to weep tears of joy jokati solze veselja
to weep o.s. out izjokati se
to weep away the time ves čas prejokati, kar naprej jokati - whip2 [wip]
1. prehodni glagol
ošvrkniti z bičem (a horse konja)
bičati, šibati; biti, tepsti; goniti, gnati z bičem; segnati, zgnati
pogovorno prekositi, potolči, premagati; oviti (z motvozom, s sukancem) (about okoli)
dvigati (breme, premog itd.) (s škripcem)
to whip a carpet iztepavati preprogo
to whip the pavement figurativno udarjati ob pločnik (o dežju)
to whip creation vse prekositi
to whip into line poenotiti; politika spraviti k disciplini (člane stranke)
to whip a top poditi vrtavko
to whip s.th. into s.o. vtepati komu kaj
to whip out iztrgati
whiped cream tolčena smetana
to whip eggs stepati beljak
to whip the cat figurativno skopariti; ne delati v ponedeljek
to whip a knife out of one's pocket hitro potegniti nož iz žepa
to whip stream ribe loviti z neprestanim metanjem trnka v vodo
2. neprehodni glagol
drveti, divjati; hiteti; plapolati (v vetru)
to whip down the stairs zdrveti po stopnicah (navzdol) - willow1 [wílou]
1. samostalnik
botanika vrba; vrbovina; predmet iz vrbovine; vrbova vejica (simbol nesrečne ljubezni); (kriket) bat, tolkač
to wear the willow žalovati ob izgubi ljubljene ali odsotne osebe, nositi žalno obleko
willowed posajen z vrbami
2. pridevnik
vrbov, narejen iz vrbovine, iz vrbovih vej(ic) - wind1 [wind] samostalnik
veter; vihar, vihra; vetrna tromba
aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
množina strani neba; (umetni) zračni tlak
glasba, ednina, konstrukcija pihala
figurativno prazne besede, čenče
between wind and water figurativno na občutljivem mestu
from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
to the four winds na vse (štiri) vetrove
like the wind kot veter, kot strelica, hitro
capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
to be in the wind figurativno biti v zraku
there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
to break wind medicina spuščati vetrove
to catch wind of s.th. zavohati kaj
to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
to come from the four winds priti z vseh strani sveta
to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
to have lost one's wind biti ob sapo
to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
the wind rises veter nastane, se dvigne
to lose one's wind priti ob sapo
to recover one's wind zopet k sapi priti
to go to the winds figurativno propasti
he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
to be troubled with wind medicina imeti vetrove
to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti - wink2 [wiŋk] prehodni glagol
izraziti (privolitev) s pomežikanjem; hitro zapreti in odpreti (oči); zadrževati
neprehodni glagol
treniti z očmi, (za)mežikati, zamižati, zatisniti oči, eno oko (at ob)
ne hoteti videti, namenoma biti slep, ignorirati; migljati, migotati
to wink at s.o. pomežikniti komu
to wink at an insult ignorirati (preiti) žalitev
to wink away one's tears zadrževati solze - within2 [wiðín] predlog
(krajevno) v, znotraj; znotraj meje, v obsegu, ne nad; v dosegu, ne predaleč, ne dljè od
within the Church v naročju Cerkve
within the house v hiši, doma
within the law ne nezakonito
he is within the reach on ni daleč, do njega je lahko priti
he is within call je v bližini (da ga lahko pokličemo)
within sight v vidu, viden
it is not within my power ni v moji moči
within my memory kolikor pomnim
within a bit, within a little skoraj
within an ace skoraj, malodane
to be within an ace of s.th. za las čemu uiti
within the walls med štirimi stenami
within doors doma
within my activities v okviru mojih dejavnosti
within the meaning of the Act znotraj zakona, po zakonu, predvideno po zakonu
to agree within 20 dinars sporazumeti se z razliko (razen za) 20 dinarjev
to live within one's income živeti ustrezno svojim dohodkom, ne iznad svojih sredstev
wheels within wheels komplicirana mašinerija
within a stone's throw za lučaj, nedaleč, blizu
he was within a hair's breadth of losing his life za las je manjkalo, da ni prišel ob življenje; (časovno) znotraj, v, v manj kot
he is within a month as old as I on ni več kot en mesec starejši ali mlajši kot jaz
within a week of his arrival teden pred ali po njegovem prihodu
you will have it within two months v roku dveh mescev boste to imeli (dobili)
within an hour v manj kot eni uri - wrong3 [rɔŋ] prislov
neprav, nápak, narobe, pogrešno, lažno
to act wrong ne delati prav, napačno delati
to get it wrong (z)motiti se, napačno razumeti
to get in wrong with s.o. ameriško, pogovorno lahkomiselno izgubiti (zaigrati) naklonjenost kake osebe
to go wrong iti s prave poti, zaiti na kriva pota (o ženski); pogrešiti, zmotiti se; trgovina slabo iti; tehnično slabo funkcionirati, biti pokvarjen
to get s.o. in wrong with spraviti koga ob dobro ime pri, diskreditirati koga pri
our plans went wrong naši načrti so šli po vodi
your watch is wrong vaša ura ne gre prav (točno)
to guess wrong napak uganiti, krivo zadeti - začéti to begin, to start; to commence; to set about; to make a start; (ples) to open, to lead off; (razgovor) to launch, to broach, to moot (a subject)
zopet, znova začéti to begin (ali to start) again; (biti prvi) to be a pioneer, to pave the way (for), to break (new) ground
začéti diskusijo to start a discussion
začéti delikaten pogovor (figurativno) to break the ice
začéti na napačnem koncu to begin at the wrong end
začéti pogajanja z to enter into negotiations with
začéti s proizvedbami to set enquiries on foot
začéti pravni postopek proti to institute (ali to take) legal proceedings against
začéti pogovor z to engage in a conversation with
začéti govor to begin a speech
začéti kampanjo to open a campaign
začéti prepir to begin to quarrel
začéti z učenjem latinščine to start learning Latin, pogovorno to start Latin
začéti neko stvar (lotiti se) to start on a thing
začéti trgovino to set up (ali to start in) a business
začéti pri sebi (figurativno) to begin at home
začéti peti to burst into song
začel je pisati he began writing (ali to write)
začel je z malega he began on a small scale
zopet je začelo deževati the rain has set in again
šole (pouk) se začno 1. oktobra school starts on October 1st
začéti delati to start work, to commence working (ali to work)
začni(te) od začetka! begin at the beginning!
slabo je začel he has had a bad start
začel je piti (figurativno) he has taken to drink
predstava se začne ob devetih the performance begins at nine
najslabši del poti se začne v X. the worst stretch of road begins at X.
letos se je zima zgodaj začela winter has set in early this year - zadéti to hit
zadéti na mino pomorstvo to hit a mine
zadéti terno, glavni dobitek (figurativno, priti nenadoma do denarja) to hit the jackpot
zadéti z glavo ob kaj to hit one's head against (ali upon) something
zadéti v črno to hit the nail on the head, to hit it
zadéti na (najti) nafto to strike oil
zadel si! you have hit it!
slikar ni zadel izraza mojega obraza the painter has not caught the expression of my face
zadéti v loteriji to win (ali to gain, to draw) a prize in a lottery (ali in a raffle)
zadéti ob, na to strike (ali to knock, to jostle) against, to bump into (ali against)
zadéti na to strike upon, to hit on
zadéti v polno to score a direct hit - zadŕžati zadrževáti to keep back, to hold back, to retain; to detain, to restrain; to withhold; (ne vrniti) not to return; (ustaviti) to stop, to hold up
zadŕžati, zadrževáti sapo to hold in one's breath
zadŕžati, zadrževáti solze to hold back one's tears
kaj te je zadržalo? what kept you?
ne bom vas dolgo zadrževal I shan't take up much of your time
ne smem vas več zadŕžati, zadrževáti I mustn't keep you any longer
zadŕžati, zadrževáti se to be delayed, to stay (too) long, to make a stay
za krajši čas se zadŕžati, zadrževáti (se muditi) to sojourn (v, pri in, with)
zadŕžati, zadrževáti se pri predmetu to dwell upon a subject
obširno se zadŕžati, zadrževáti ob to expatiate on (ali upon)
kako se je zadrževal (obnašal)? how did he behave?
zadŕžati, zadrževáti predpis to withhold (ali to hold in abeyance, to stay) a regulation - zamižáti to shut (ali to close) one's eyes
zamižáti ob dejstvu (figurativno) to shut one's eyes to a fact - zapírati to close, to shut; to lock up; (v zapor) to imprison, to arrest; to incarcerate; to commit to prison, to take into custody
zapírati se to shut, to close
se ta vrata zapirajo s ključem? does this door lock?
trgovina se zapira ob šestih the shop closes at six
zapiramo! (v parku, muzeju ipd.) we're closing!, it's closing time!, all out! - zaskomínati to set someone's teeth on edge
zaskominalo me je ob tem this set my teeth on edge - zaskrbéti
zaskrbéti koga to make someone anxious (ali concerned, apprehensive), to trouble someone; (postati zaskrbljen) to be worried (ali alarmed), upset (ob at, about), to become anxious (ali concerned) (ob about), to worry
mater je zelo zaskrbelo Mother was very anxious (ali most upset) - zasolzíti se
oči so se mi zasolzile ob tem it made my eyes water - zbudíti to wake, to wake up; to waken, figurativno to awaken; to rouse (from sleep), figurativno to arouse
žena me je zbudila ob šestih my wife woke me up at 6 o'clock
hrup ga je zbudil the noise woke him up
slika je zbudila žalostne spomine the picture awoke sad memories
zbudíti k življenju pesniško to awaken to life
zbudíti se to wake (up), to awake, to be roused, to be awakened
navadno se zbudim zgodaj I usually wake up early
zbudíti koga iz letargije, apatije to arouse someone from (his) lethargy, apathy, to shake someone out of (his) lethargy, apathy