Franja

skrômen modest; humble; unassuming, unpretentious, unpretending; moderate; unostentatious

skrômno kosilo a frugal lunch
biti preskromen (figurativno) to hide one's light under a bushel
delati s skrômnimi sredstvi to work with limited means
po mojem skrômnem mnenju in my humble opinion
skrômno prislov modestly, humbly

skúpen common; collective; joint

skúpno bivanje cohabitation
skúpno ime gramatika collective noun
skúpno ležišče (npr. v planinski koči) dormitory accommodation
imamo mnogo skúpnih prijateljev we have many friends in common
skúpen račun joint account
ničesar skúpnega nimava we have nothing in common
skúpno prislov in common, collectively, jointly
skúpne družbene zadeve joint social affairs pl
skúpni program joint programme
skúpni delovni organ joint working body
skúpna vrhovna komanda joint chiefs of staff

skúpnost community; collectivity; (kolektiv) collective

Krajevna skúpnost Local Community
Evropska Gospodarska Skupnost European Economic Community (EEC)
Evropska skúpnost za atomsko energijo European Atomic Energy Community (EURATOM)
z vstopom Španije v EGS with the entry of Spain into the EEC
Raziskovalna skúpnost research council
skúpnost delovnih ljudi in občanov council of working people and citizens

skúsiti to experience

skusil sem marsikaj dobrega in slabega I've had (ali I had) many ups and downs

sky¹ [skái]

1. samostalnik
nebo, nebesni svod; podnebje, klima
aeronavtika zračni prostor
zastarelo oblaki
pogovorno zgornja vrsta slik (na razstavi slik)
množina nebesa

in the skies figurativno (kot) v nebesih, presrečen
to the sky (skies) do neba, čez vse mere
out of a clear sky iz vedrega neba (zlasti figurativno)
under the open sky pod vedrim nebom
a warmer sky toplejše podnebje
the sky is blue (cloudy, overcast) nebo je modro (oblačno)
to drop from the skies (kot) z neba pasti
to praise (to laud) to the skies figurativno do nebes povzdigovati, v zvezde kovati
to rise to the skies dvigati se v nebo, v oblake
to sleep under the open sky spati pod milim nebom
if the sky fall we shall catch larks figurativno ne izplača se brigati za tisto, kar ne more biti

2. pridevnik

sky-reaching, sky-touching do neba segajoč
sky advertising trgovina reklama na nebu (ki jo napiše letalo)
sky battle zračna bitka
sky blue nebesna modrina
sky hook ameriško, pogovorno balon, sonda
sky parlour podstrešna soba
sky sign svetlobna reklama na hišah
sky train aeronavtika leteči tovorni vlak (veliko transportno letalo)
sky troops aeronavtika, vojska padalske čete
sky truck aeronavtika, ameriško transportno letalo, leteči tovorni vlak

slàb (moralno) bad, evil

precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe

slábše prislov worse

slábše kot prej worse than before
vedno slábše from bad to worse
nič slábše none the worse
na, v slábše for the worse
toliko slábše zanj so much the worse for him
lahkó bi nam bilo še slábše we could do worse
slábše ne moreš napraviti you can't do worse
obrniti se na slábše to take a turn for the worse
stvari gredo vse slábše matters go from bad to worse
sprememba na slábše a change for the worse
spremeniti se na slábše to change for the worse
izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej he has lost his job and is worse off than ever
toliko slábše! more's the pity!

slack¹ [slæk]

1. samostalnik
nenapet (zrahljan, ohlapen) del vrvi; čas stagnacije, mrtvila v poslih, kupčijah
množina, pogovorno dolge (ženske) hlače
vojska, sleng dolge hlače; popustitev, ponehanje (vetra itd.)
prozodija nepoudarjen zlog (zlogi)
pogovorno pavza, odmor

to have a good slack pošteno, zares "izpreči"

2. pridevnik (slackly prislov)
mlahav, ohlapen, nenapet, nenategnjen, popuščen; len, nemaren, zanikrn, brezbrižen, počasen, okoren; mirujoč, mrtev (o vodi); slab, medel (o kupčijah, poslih); polpepečen (kruh)

with a slack hand leno, brez energije
slack lime gašeno apno
a slack rope nenapeta, ohlapna vrv
slack season mrtva sezona, mrtvilo
slack in stays navtika ki se počasi premika
slack trade, slack market trgovina medlo, slabo tržišče
slack water mirujoča, mrtva voda
slack weather vreme, ki človeka naredi lenega
to be slack in one's duties zanemarjati svoje dolžnosti
business is slack trgovina posli zastajajo, stagnirajo
to keep a slack hand nemarno, ohlapno voditi, upravljati
to keep a slack rein premalo brzdati, imeti uzdo premalo napeto

3. prislov
(v zloženkah) počasi, medlo; nepopolno, nezadostno

slack-dried hops ne čisto posušen hmelj
to slack bake premalo (se) speči

slam [slæm]

1. samostalnik
loputanje, treskanje (z vrati); pok, tresk
ameriško ostra kritika

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zaloputniti (se) s treskom; treščiti s čim (on po, na)
lopniti, udariti, butniti, suniti
sleng z lahkoto premagati

to slam the door zaloputniti vrata
he slammed the door in my face zaloputnil mi je vrata pred nosom, figurativno odbil (zavrnil) me je

sláma straw

sláma za streho thatch, thatching
pokrit s slámo straw-covered
ležišče iz sláme straw mattress, palliasse
napolniti, nastlati s slámo to straw
kup sláme heap of straw
kopa, stog sláme stack of straw
pletenje sláme straw-plaiting
pletilec sláme straw-plaiter
snop sláme bundle, truss of straw
prazna sláma (figurativno) trash, rubbish, nonsense, nonsensical talk
mlatiti prazno slámo to talk nonsense, to talk bunkum (ali hot air)
staro slámo mlatiti (figurativno) to thresh (over old) straw
imeti slámo v glavi (figurativno) to be empty-headed, pogovorno to be dead from the neck up
spati na slámi to sleep on straw
iskati šivanko v kupu sláme to look for a needle in a haystack

slap [slæp]

1. samostalnik
udarec (s plosko dlanjo), klofuta, zaušnica

at a slap naenkrat, na mah, mahoma
a slap in the face klofuta, figurativno razžalitev, razočaranje
that is a slap in his face figurativno to je klofuta zanj
to take (to have) a slap at pogovorno navaliti na, napasti; lotiti se

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
udariti (s plosko roko), udarjati; lopniti; ploskati (z rokami); potrepljati; vreči, zagnati

he slapped his hand on his forehead z roko se je udaril po čelu
to slap s.o.'s face prisoliti komu zaušnico
to slap s.o. into jail vreči koga v ječo
to slap s.o. on the back potrepljati koga po hrbtu (rami), sleng čestitati komu
to slap one's hat on one's head povezniti si klobuk na glavo
to slap around figurativno ošteti, okregati

3. prislov
nenadoma, nepričakovano; ravno; naravnost

to hit s.o. slap in the eye udariti (lopniti) koga ravno po očesu
to run slap into zaleteti se naravnost v

4. medmet
penk!, plosk!

slash¹ [slæš] samostalnik
vrez, urez, zareza, usek; razporek (v obleki); udarec s sabljo, z bičem; udarec (tudi figurativno)
podiranje dreves; sečnja
trgovina odbitek, popust (pri ceni)
množina, ameriško z grmičjem porasel močviren svet

10 percent price slash in new cars 10% popust pri cenah za nove avtomobile
to sell at slash prices proda(ja)ti po znižanih cenah

slate¹ [sléit]

1. samostalnik
(glinasti) skril(avec); (šolska) tablica iz skrila; ploščica iz skrila za kritje streh
ameriško, politika predvolilen seznam (kandidatov)

slate quarry skrilolom
slate roof skrilasta streha
a clean slate figurativno čista, neoporečna preteklost
to clean the slate zbrisati z gobo (tablico), figurativno razčistiti stvar, figurativno osvoboditi (znebiti, otresti) se obveznosti, odreči se tujim obveznostim do sebe
there is a slate loose in his roof, he has a slate loose sleng on ni čisto pri pravi pameti, manjka mu eno kolesce (v glavi)

2. pridevnik
škriljast, škriljaste barve

3. prehodni glagol
pokriti (streho) s ploščicami iz skrila; napisati na (skrilasto) tablico; odstraniti dlako (s kože)
ameriško, pogovorno predložiti koga za kandidata

slated roof skrilasta streha
to be slated for nomination biti predlagan (kandidiran) za imenovanje

sléd trace; trail; vestige; scent; track, (ladje) wake; (stopinje) footprints, footmarks pl; (zveri) scent; (kolotečina) rut

na slédi on the track
brez slédú without a trace
sveža sléd a hot (ali burning) scent
stara sléd cold scent
slédovi starih šeg vestiges pl of ancient customs
ni niti slédu o kakem dokazu there is not a trace (ali a vestige) of evidence
biti komu na slédi to be hot on someone's trail
biti na napačni slédi to be on a false scent
iti po slédi prednikov to follow in the footsteps of one's ancestors
iti s slédjo to run a scent
izgubiti sléd to lose the (ali a) scent, to be off the track, (na lovu) to be at fault
izbrisati vse slédove to efface all traces
njegov obraz je kazal (nosil) slédove njegove žalosti his face bore traces of his grief
priti komu na sléd to get on someone's track
priti na novo sléd (figurativno) to start a new hare
zopet odkriti sléd to recover the scent
speljati na napačno sléd to put off the scent, to put on the wrong track
zabrisati svojo sléd to cover up one's tracks
izginiti brez slédu to disappear without leaving any traces
policija je prišla na sléd the police have picked up the scent, pogovorno the police have smelt a rat
iti za pravo (napačno) slédjo to be on (ali to follow) the right (the wrong) scent

sledéč the following; next; subsequent; ensuing; (v vrsti) successive

v sledéčih letih in after years; (prihodnji) forthcoming
sledečega dne next day, on the following day

sledíti to follow, (divjad po sledi) to track, to stalk; to come after (ali next); to be subsequent to; to ensue; to succeed

sledíti modi to follow the fashion
sledíti komu z očmi to keep someone in sight
nevihti je sledila tišina a calm followed the storm
poletju sledi jesen autumn follows summer
večerji je sledil ples the dinner was followed by a ball
Edvard VII. je sledil Viktoriji Edward VII succeeded Victoria
sledíti kot senca komu to shadow someone
pismo sledi trgovina letter to follow
nadaljevanje sledi to be continued
kakor dolgo sem jim sledil z očmi as long as I could keep them in view
sledíti iz to result from, (posledica) to be the result of, to be the consequence
iz tega še ne sledi, da je kriv it does not hence follow that he is guilty
iz česar sledi whence it follows
iz tega sledi, da... hence it follows that...
kot sledi as follows, as under
moje mnenje je kot sledi (je naslednje) my opinion is as follows

slédnji (le-tá) the latter; (zadnji) the last

v slédnjih (= teh zadnjih) letih in these latter years; (vsak) every
slédnji dan every day
slédnja (= poslednja leta življenja) the latter years of one's life

sleep¹ [sli:p] samostalnik
spanje, spanec
zoologija zimsko spanje; zaspanost
figurativno smrtno spanje
figurativno mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrt

in one's sleep v spanju
sleep drink uspavalni napoj
the sleep of the just spanje pravičnega
brief sleep kratko spanje, spanček
broken sleep móteno, prekinjeno spanje
the last sleep figurativno večno spanje, smrt
restless sleep nemirno spanje
sound sleep zdravo, globoko spanje
want of sleep pomanjkanje spanja
eyes full of sleep zaspane oči
to fall on sleep arhaično zaspati
to get some sleep nekoliko spati
I couldn't get a wink of sleep nisem mogel zatisniti očesa
to go to sleep zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figurativno umreti
to have one's sleep out naspati se
the sleep that knows no waking spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrt
I was overcome with sleep premagal me je spanec
to put (to send) to sleep uspavati; figurativno umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcem
to start of one's sleep planiti iz spanja
to walk in one's sleep hoditi v spanju

sleep^*2 [sli:p] neprehodni glagol
spati; prespati noč (at pri, in v)
figurativno mirovati, počivati, biti nedejaven; spati večno spanje, počivati v grobu
prehodni glagol
prespati; dati (komu) prenočišče, prenočiti (koga)

here our forefathers sleep tu spe večno spanje naši predniki
to sleep like a log (like a top) figurativno spati kot ubit, kot polh
to sleep light imeti lahko, rahlo spanje
to sleep the clock round spati 12 ali 24 ur
we'll sleep on it figurativno to bomo prespali; bomo videli jutri
let sleeping dogs lie figurativno pustite te stvari pri miru (da ne bo nevšečnosti)
to sleep over one's work (za)spati pri delu
to sleep with one eye open napol spati, biti napol buden, ostati buden
to sleep with s.o. spati s kom, spolno občevati s kom
to sleep o.s. sober prespati svojo pijanost
this hotel sleeps 200 persons ta hotel ima 200 postelj
this tent sleeps six men v tem šotoru lahko spi šest mož
we can sleep five people lahko prenočimo (imamo postelje, ležišča) za pet oseb
the top sleeps vrtavka spi (stoji) (tj. se vrti tako hitro, da oko ne vidi nobenega premikanja)

sleeve [sli:v]

1. samostalnik
rokav (obleke)
tehnično obojka, ki povezuje cevi; cev; torba (etui) za gramofonske plošče

half sleeve narokavnik
lawn sleeves rokavi iz fine tkanine, podobni škofovskim rokavom
leg-of mutton sleeve trikotni rokav
to creep up s.o.'s sleeve figurativno prilizovati se komu
to have a card up one's sleeve imeti skrito karto, pripravljeno za uporabo
to have s.th. up one's sleeve figurativno imeti nekaj za bregom, nekaj pripravljati, imeti skrite namene
to hang (to pin) on s.o.'s sleeve obesiti se komu za rokav, figurativno ravnati se po njegovih nazorih itd.
to laugh in one's sleeve škodoželjno se smejati
to roll (to turn) up one's sleeves zavihati rokave, figurativno pripraviti se za delo, za borbo
to wear one's heart (up)on one's sleeve figurativno preodkrito kazati svoja čustva, biti preveč zaupljiv

2. prehodni glagol
opremiti (obleko) z rokavi, prišiti rokave
tehnično opremiti z obojkami