Franja

Zadetki iskanja

  • situíran situated

    dobro situíran (figurativno) well-to-do, well-off; comfortably off; pogovorno on easy street
  • skákati to jump, to spring, to leap, to bound, to hop, to skip; (v vodo pri kopanju) to dive

    skákati od veselja to leap for joy
    skákati čez vrv (otroška igra) to skip (a rope)
    skákati v višino šport to do (ali to compete in) the high jump
    cene skačejo prices are rising
    skákati od predmeta do predmeta to skip from one thing to another
    ali znaš dobro skákati? are you good at jumping?
  • skin2 [skin] prehodni glagol & neprehodni glagol
    dati iz kože, odreti; odrgniti, oguliti si kožo; olupiti
    sleng odreti, prevarati, oslepariti, izropati
    ameriško, pogovorno prekositi
    pogovorno sleči tesno obleko; prekriti s kožo (over)

    to skin alive živega iz kože dati, figurativno popolnoma potolči, premagati
    to skin a flint figurativno zelo skopariti, biti zelo skopuški (stiskaški) v vsem
    to skin a rabbit odreti kunca
    keep your eyes skinned dobro pazite! odprite oči!
    to skin over zaceliti se (o rani)
  • skúp skúpaj together; jointly, conjointly; collectively; in a body; (v družbi) in company with, accompanied by, in common with, united, associated; (vključno) including, inclusively, taken all in all; all told

    vse skúp, skúpaj all together
    vsega skúp, skúpaj totalling
    skúp, skúpaj z together with, in union with
    boriti se skúp, skúpaj z to make common cause with
    priti skúp, skúpaj to meet
    vse te knjige sem kupil skúp, skúpaj I have bought all these books at one go
    te barve gredo dobro skúp, skúpaj these colours go well together (ali are well-matched)
    kako gre to skupaj? how does it fit in?
  • slàb (moralno) bad, evil

    precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
    slàbi časi hard times pl
    slàb človek a wicked man
    na slàbem glasu of bad repute
    slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
    slàba kakovost inferior quality
    slàba kupčija bad bargain
    slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
    slàba obleka poor dress
    slàba prodaja poor sale
    slàbo pivo weak beer
    slàb, kratek spomin short memory
    slàb pulz slow pulse
    slàb strelec a poor shot
    slàba tolažba poor comfort
    slàba točka (stran) weak point, foible
    slàba volja bad temper
    slàba vidljivost poor visibility
    slàb uspeh poor success
    slàbo znanje smattering, superficial knowledge
    slàbo zdravje poor health
    slàb zrak foul air
    slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
    biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
    biti na slàbem glasu to have a bad name
    on je na slabšem pri tem he has the worst of it
    v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
    ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
    on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
    držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
    to ni slàba misel that's not a bad idea
    ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
    v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
    živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
    naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe
  • sleeper [slí:pə] samostalnik
    spalec, -lka
    figurativno umrli, pokojnik; žival, ki prespi zimo
    trgovina neaktiven družabnik
    železnica železniški prag
    pogovorno spalni voz
    ameriško, sleng nepričakovan uspeh

    I am a light sleeper jaz imam rahlo spanje
    to be a good sleeper imeti dobro, mirno spanje
  • slíšati to hear

    dobro slíšati to hear well
    napačno slíšati to hear amiss
    slučajno slíšati to overhear
    slíšati govoriti to hear say
    slišim, da... I understand (ali I am informed) that...
    on ne sliši dobro he is hard of hearing
    moj pes sliši na ime Bob my dog answers to the name of Bob
    vem (povem), kar sem slišal I know it by (I speak from) hearsay
    slišal sem jo peti I heard her sing
    ste že kdaj slišali kaj takega? have you ever heard the like of it?
    o tem noče on nič slíšati he will not hear of it
    slišal sem to od nekoga I have heard some one say so
    to (takó) sem slišal so I (have) heard
    slišal sem to praviti I have heard it said
    slíšati obe strani to hear both sides
    od tedaj o njem ni več (kaj) slíšati he hasn't been heard of since
    ona rada sliši sebe govoriti she likes to hear herself talk
    to se dobro, lepo sliši that sounds well (ali fine, pogovorno nice)
    ne hoteti slíšati to shut one's ears (to), to refuse to listen to
    s svojim radijskim aparatom morem slíšati Pariz I can get Paris on (ali with) my radio
    komaj se je slišalo, kar je rekel what he said was scarcely audible
    bil je tak hrup, da niso mogli slíšati lastnih glasov there was such a noise that they could not hear their own voices
    hujšega gluhca ni od tistega, ki noče slíšati there are none so deaf as those who will not hear
  • slúžiti to serve, to be in service; (rabiti se) to be used (kot as)

    slúžiti v vojski to serve in the army
    slúžiti svojo učno dobo to serve one's apprenticeship
    slúžiti si kruh to earn one's living
    sam si mora slúžiti kruh he has to earn his own living
    trdó si slúžiti kruh to work hard for a living
    slúžiti za zgled to serve as an example
    kje služite? where are you working?, who are you working for?
    to naj ti služi kot svarilo! let this be a warning to you!
    slúžiti svojemu namenu to serve one's purpose
    ta plašč mi dobro služi this coat wears well
    čemu služi to? what is the use of that?
    nihče ne more slúžiti dvema gospodarjema no one can serve two masters
  • smart1 [sma:t]

    1. pridevnik
    ostroumen, bister, razumen, duhovit, iznajdljiv, prebrisan, zvit, pretkan
    figurativno piker, jedek, zajedljiv (opazka), odrezav (odgovor); oster (bolečina), pekoč, hud (udarec); močan, energičen; spreten, okreten, sposoben; živahen, krepak, svež; eleganten, čeden, okusen, po modi, moden; urejen; imeniten, načičkan, gizdalinski
    pogovorno precejšen, velik

    a smart bargainer prebrisan poslovni človek
    a smart bout of toothache zelo hud zobobol
    a smart box on the ear krepka zaušnica
    smart dealing nepošten postopek (poslovanje)
    a smart few precejšnje število
    smart people elegantni svet, ljudje
    a smart retort hiter in duhoviti, odrezav odgovor
    a smart salesman dober (iznajdljiv, sposoben, aktiven) prodajalec
    the smart set elegantna, modna družba
    smart sensation občutek bolečine
    to go at a smart pace urnih korakov iti
    look smart! zbudi(te) se!
    she looks very smart ona je videti zelo elegantna
    to make a smart job of it dobro kaj opraviti (izpeljati, izvesti)

    2. prislov
    (redko) pametno; lepó, čedno; močnó, silno

    she is smart dressed čedno (elegantno) je oblečena

    3. samostalnik
    ostra, žgoča, pekoča bolečina; žalost, skrb, tesnoba, potrtost, grenkoba; gorje, trpljenje
  • smoke2 [smóuk] neprehodni glagol & prehodni glagol
    kaditi (tobak, pipo itd.); kaditi se, dimiti (se) (with od)
    čaditi (se), okaditi (se); pariti (se); završeti
    zastarelo slutiti, domnevati; sušiti v dimu, prekajevati, prekaditi, dati okus po dimu; pregnati (razkužiti, uničiti) z dimom
    britanska angleščina, zastarelo drážiti, nagajati, imeti za norca (koga)

    smoked glasses sajasta (temna) očala (za gledanje v sonce)
    smoked ham prekajena gnjat
    to smoke like chimney figurativno kaditi kot Turek, biti strasten kadilec
    this cigar doesn't smoke well ta cigara se ne kadi dobro
    I soon began to smoke that something was wrong kmalu sem zasumil, da nekaj ni v redu (da je nekaj narobe)
    I was the first to smoke him figurativno meni se je najprej zbudil sum o njem; prvi sem ga spregledal
    green wood smokes svež les se pari
    to smoke green fly uničiti listno uš z dimom
    I have not smoked for three years že tri leta ne kadim
    he has smoked himself sick toliko je kadil, da mu je postalo slabo
    the lamp smokes the ceiling svetilka čadi strop
    to smoke a plot slutiti (vohati) zaroto
    put that in your pipe and smoke it figurativno tu imaš nekaj, o čemer lahko razmišljaš
    this rice is smoked ta riž diši po dimu
  • smooth1 [smu:ð]

    1. pridevnik
    gladek; raven; miren; mehek voljan; enakomeren; prijeten; zvožen, obrabljen, gladek (pnevmatika); eleganten, zanosen (glasba); izbrušen, tekoč (govor); gladek kot jegulja, jeguljast, prilizljiv, dobrikav, hinavski; mil, blag (vino)
    tehnično brez trenja, gladek
    jezikoslovje brez aspiracije

    smooth chin gladka (obrita) brada
    smooth driving mirno šofiranje
    a smooth face hinavsko prijazen obraz
    smooth hair gladki lasje
    smooth sea gladko, mirno morje
    a smooth surface gladka površina
    smooth tire casing zvožena, gladka pnevmatika (plašč)
    a smooth verse tekoč stih
    I am now in smooth water figurativno zmogel sem to, uspelo mi je, sedaj sem dober
    to make things smooth for s.o. zravnati, utreti komu pot
    the way is now smooth figurativno sedaj je pot prosta

    2. prislov
    gladko; ravno; mirno, brez zatikanja, brez težav

    3. samostalnik
    gladkost, pogladitev
    figurativno ugodna stran (česa)

    to give a smooth to the hair pogladiti si lase (s ščetko)
    to take the rough with the smooth enako sprejemati dobro in slabo v življenju
  • soft2 [sɔft]

    1. pridevnik
    mehek, upogljiv, popustljiv; mil, blag (podnebje, temperatura itd.); miren, nekričeč (barva); okusen, piten (vino); gladek (koža); topel, topel in vlažen, deževen (vreme); lahen, rahel (udarec, trkanje); tih, pridušen (glas); ljubezniv, prijazen; nežen (with z)
    miren (spanje)
    ekonomija nestabilen (cene); kóven (kovina), drobljiv, krhek (kamen)
    sleng lahek; zaljubljen (on v)
    nemožat, pomehkužen, mlahav, neodporen, brez energije; bedast, neumen, prismuknjen
    fonetika zveneč; palatalen, brez pridiha (aspiracije)

    as soft as butter mehek kot maslo
    soft air mil, blag zrak
    soft climate mila klima
    soft corn vlažna odebelitev kože med nožnimi prsti
    soft currency nekonvertibilna valuta
    a soft day deževen dan
    a soft drink ameriško, sleng brezalkoholna pijača
    soft eyes mile oči
    soft goods tekstil(ije)
    a soft job lahka služba
    soft money ameriško papirnati denar, bankovci, menice
    soft muscles mlahave mišice
    soft nothings ljubavno gruljenje, sladke besede
    soft roe ribje mleko
    soft sawder laskanje, prilizovanje
    soft sex, softer sex ženski spol, ženske
    soft soap mehko kalijevo milo, figurativno; ameriško, sleng laskanje, dobrikanje
    soft solder pločevina, ki se stali pri relativno nizki temperaturi
    soft tack sleng bel kruh, navtika mehek kruh (ne prepečenec), dobra hrana
    soft thing pogovorno lahko izvedljiva stvar, lahka in dobro plačana služba; laskanje; neumnost
    soft weather odjuga
    soft winter mila zima
    soft wood mehak les
    he was rather soft in this affair ni ravno briljiral v tej zadevi (stvari)

    2. prislov
    počasi, tiho

    to fall soft srečno pasti
    to lie soft ležati na mehkem

    3. samostalnik
    mehkoba, milina
    pogovorno slabič; bedak

    4. medmet
    arhaično počasi! polahko!
  • soonest [sú:nist] prislov
    najprej; najhitreje; najrajši

    at the soonest čim prej, kar najprej, čim hitreje možno, kar najhitreje
    least said soonest mended preveč govoriti ni dobro; čim manj besed, tem prej se bo stvar poravnala
    which would you soonest lose, an eye or a leg? kaj bi rajši izgubili, oko ali nogo?
  • sort3 [sɔ:t] prehodni glagol
    razvrstiti, razporediti, sortirati, kategorizirati; oddeliti, izločiti, izbrati
    neprehodni glagol
    skladati se, ujemati se, harmonirati; družiti se (z), povezati se (z)

    to sort well (ill) dobro (slabo) se skladati
    to sort with thieves družiti se s tatovi
    to sort out razvrstiti, izbrati, odbrati, oddeliti
  • spánje sleep; (mirno) slumber

    v spánju in one's sleep
    kratko spánje brief sleep, nap, snooze, pogovorno forty winks
    nemirno spánje restless sleep, broken (ali troubled) sleep
    moteno, prekinjeno spánje broken sleep
    rahlo (trdno, globoko, zdravo) spánje light (sound) sleep
    globoko spánje deep sleep
    prvo, osvežujoče spánje (pred polnočjo) beauty sleep
    peturno spánje five hours' sleep
    večno spánje the last sleep, the sleep that knows no waking
    zimsko spánje winter sleep, hibernation
    pomanjkanje spánja lack (ali want) of sleep
    noč brez spánja sleepless night
    spánje pravičnega the sleep of the just
    govoriti v spánju to talk in one's sleep
    hoditi v spánju to walk in one's sleep, to sleepwalk
    imeti rahlo spánje to be a light sleeper
    imeti trdno, dobro, zdravo spánje to be a good, a sound sleeper
    hliniti spánje to pretend to be asleep
    pasti v globoko spánje to fall into a profound sleep
    pogrezniti se v mirno spánje to fall into a peaceful slumber
    planiti iz spánja to start out of one's sleep, to wake up with a start
    prebiti noč brez spánja to have a sleepless (ali a wakeful) night
    spati v globokem spánju to be fast asleep, (pogovorno) to sleep like a log
    spati svoje poslednje spánje to sleep one's last sleep
  • spáti to sleep, to be asleep, to lie asleep; pogovorno to kip; to lie dormant

    spáti oblečen to sleep with one's clothes on
    spáti po obedu to have (ali to take) a nap, to have one's forty winks
    dobro (slabo) spáti to sleep well (badly, poorly)
    spáti doma (zunaj) to sleep in (out)
    spáti pod milim nebom, na prostem to sleep in the open air
    spáti polnih 12 (ali 24) ur to sleep the clock round
    spáti zimsko spanje to hibernate
    spáti spanje pravičnega to sleep the sleep of the just
    trdno spáti to be fast (ali sound) asleep, to sleep very soundly
    spáti nepretrgano do 7. ure zjutraj to sleep right through (ali without a break) until seven in the morning
    predolgo spáti (= »zaspati«) to oversleep
    spáti kot ubit, kot polh to sleep like a log (ali like a top, like a dormouse)
    iti spat to go to bed, to lie down to sleep, (otroški govor) to go to bye-byes; to retire
    to mi ne da spáti it keeps me awake at night
    nisem mogel spáti I hardly slept a wink
    hoditi zgodaj spat to retire early
    ne spáti (biti buden, figurativno) to be watchful (ali vigilant), to be on the alert
    bom toliko bolje spal zaradi tega I will sleep the sounder for it
    zadeva spi (figurativno) the matter (ali affair) has been pigeon-holed
    vso noč nisem spal I did not sleep a wink last night
    kakor si boš postlal, tako boš spal as you make your bed, so you must lie
  • speak* [spi:k]

    1. neprehodni glagol
    govoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o)
    izraziti se
    glasba (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ
    navtika signalizirati, dati znak
    britanska angleščina dati glas, oglasiti se (o psu)

    2. prehodni glagol
    (iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati
    navtika poklicati (ladjo)

    generally (strictly) speaking splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)
    plainly speaking odkrito povedano
    roughly speaking v grobem (približno, grosso modo) povedano
    so to speak tako rekoč
    not to speak of... da (niti) ne govorimo o...
    nothing to speak of nič važnega, ni vredno niti omembe
    to speak back (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)
    to speak by the book govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjem
    to speak like a book govoriti kot knjiga
    to speak without book navesti dejstva po spominu
    to speak bluntly naravnost, brez ovinkov govoriti
    to speak by the card z veliko natančnostjo govoriti, biti precizen
    to speak in s.o.'s cast prekiniti koga
    to speak comfort to... imeti tolažilne besede za...
    his conduct speaks him generous njegovo vedenje (ravnanje) priča o njegovi plemenitosti
    my dog speaks only when I order him moj pes zalaja le, če mu ukažem
    to speak in s.o.'s ear komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s kom
    fame speaks him honest on je na dobrem glasu
    to speak fair dostojno govoriti
    to speak for s.o. govoriti komu v korist, reči dobro besedo za koga
    that speaks for itself to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)
    to speak French govoriti francoski
    I found nobody to speak to nikogar nisem našel, da bi z njim govoril
    to speak by hearsay govoriti, kar smo od drugih slišali
    this speaks a man of honour to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez časti
    this speaks a small mind to izdaja (dokazuje) duševno majhnost
    to speak one's mind povedati svoje mnenje
    I will speak to your objections in a minute takoj bom odgovoril na vaše ugovore
    to speak to oneself sam s seboj (sebi) govoriti
    this portrait speaks ta portret je kot živ
    to your praise be it spoken... v vašo pohvalo bodi povedano...
    to speak plain and to the purpose jasno govoriti
    to speak sense pametno govoriti
    you might as well speak to a stone figurativno prav tako bi lahko govoril steni
    to speak to govoriti komu, potrditi kaj
    these trumpets speak his presence trobente javljajo njegovo prisotnost
    things speak for themselves dejstva govore sama (po sebi)
    that speaks of self-will to govori (priča) o samovolji (trmi)
    to speak the truth govoriti resnico
    I cannot speak to the truth of that ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to res
    to speak volumes for jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)
    this speaks volumes for his faith in you to jasno govori za njegovo zaupanje v vas
    to speak well for govoriti (iti) (komu ali čemu) v korist
    to speak well (badly) of dobro (slabo) govoriti o
    that does not speak well for his intelligence to ne priča (govori) o njegovi inteligenci
    to speak with tongues (redko) biti nadarjen za jezike
    to speak words of praise izreči pohvalne besede
    who is speaking? (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)?
  • speed1 [spi:d] samostalnik
    hitrost, brzina, naglica, hitrica; tek (motorja)
    tehnično prestava (prva, druga itd.)
    zastarelo uspeh, (dobra) sreča

    at full speed, with all speed s polno brzino
    good speed! veliko uspeha (sreče)!
    speed limit največja dovoljena hitrost
    a three-speed bicycle bicikel s tremi prestavami
    to make speed hiteti
    send me good speed! voščite mi dobro srečo!
    more haste, less speed figurativno počasi se daleč pride; hiti počasi!
  • speed*2 [spi:d]

    1. prehodni glagol
    drviti, goniti, pognati (konja); naganjati, priganjati (koga); hitro (kaj) opraviti, pohiteti (s čim), pospešiti, dati (čemu) večjo hitrost
    zastarelo sprožiti (strelico); odposlati, (hitro) odsloviti (posloviti se od)
    arhaično pomagati (komu), želeti srečo

    2. neprehodni glagol
    hiteti, drveti, hitro iti, leteti
    avtomobilizem voziti z veliko hitrostjo
    zastarelo uspevati, napredovati, biti uspešen ali srečen, imeti srečo

    to speed an arrow izstreliti (sprožiti) strelico
    the devil speed him! vrag ga vzemi!
    God speed you! bog z vami!
    to speed the parting guest zaželeti vse dobro odhajajočemu gostu
    he sped well arhaično dobro jo je zvozil
    to speed away odbrzeti, odhiteti
    he sped away like an arrow odbrzel je kot strelica
    to speed down zmanjšati hitrost (čemu), zavreti (kaj)
    to speed up povečati hitrost (čemu)
    to be fined for speeding biti kaznovan zaradi prevelike hitrosti, prehitre vožnje
  • spirit1 [spírit] samostalnik
    duh; duša; prikazen, duh, nadnaravno bitje, demon; genij, velik duh; smisel, duh (zakona)
    figurativno polet, elan, pogum, morala, ognjevitost, energija
    figurativno življenjska moč, volja
    figurativno gonilna moč, duša (podviga, podjetja)
    množina razpoloženje; veter, sapica

    in (the) spirit v duhu
    out of spirits potrt, deprimiran
    absent in body, but present in spirit telesno odsoten, duhovno pa prisoten
    animal spirit življenjska moč
    astral spirits duhovi, za katere verujejo, da žive med zvezdami
    familiar spirits duhovi, ki spremljajo čarovnice ali jim služijo
    great spirits véliki duhovi (razumniki, velikani duha)
    high spirits dobro, veselo razpoloženje, veselost
    the Holy Spirit cerkev sv. duh
    low spirits potrtost, deprimiranost
    a master-spirit človek izredne pameti, ki drugim vsiljuje svoje mnenje
    a mischievous spirit hudoben škrat
    a man of a domineering spirit mož zapovedovalnega značaja
    peace to his departed spirit mir njegovi duši
    the poor in spirit ubogi na duhu, ponižni
    poor spirits pobitost, potrtost
    public spirit smisel za javni blagor
    unbending spirit neupogljiv duh (značaj)
    the spirit of the law duh zakona
    to be in poor (low) spirits biti potrt (pobit, malodušen, deprimiran)
    he is the driving spirit of the undertaking on je duša podjetja
    to call up a spirit klicati duhá
    our spirits go up (rise) naša morala se dviga
    he has the spirit of a lion on ima levji pogum
    to keep up one's spirits ne izgubiti poguma