work1 [wə:k] samostalnik
(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja)
množina stavbna dela, stavbišče; javna dela
vojska utrdbe, utrdbena dela
(edninska konstrukcija) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna
tehnično mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos
množina, religija dobra dela
in work zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)
out of work brez dela, brezposeln, nezaposlen
a work of art umetniško delo, umetnina
a work of genius genialno delo
works of a clock mehanizem ure
the works of Bach Bachova dela
works of mercy dobrodelna dela
earth works arhitektura zemeljska dela
good works dobra dela
iron works talilnica železa, železarna
Minister of Works minister za javna dela
glass works steklarna
gas works plinarna
Public Works javna dela
out works arhitektura zunanja dela
stone works zidarska dela
upper works navtika nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubo
wood works lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmeti
shock-work udarniško delo
to be out of work biti brez dela, biti brezposeln
to be at work delati, delovati, funkcionirati
it's all in the day's work to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega dela
to cease (ali to stop) work nehati z delom
I did a good day's work veliko sem naredil danes
to give s.o. the works ameriško, pogovorno ozmerjati, premlatiti koga
to get (ali to set) to work lotiti se dela, začeti delati
to go (ali to set) about one's work lotiti se svojega dela
to have plenty of work to do imeti mnogo dela
I have my work cut out for me imam polne roke dela
to make sad work of it figurativno vse uničiti
to make short (ali quick) work of hitro opraviti z, hitro obvladati
that is your work to je tvoja naloga
to look for work iskati delo
Zadetki iskanja
- wreak [ri:k] prehodni glagol
stresti (jezo, maščevanje itd.) (on, upon na, nad)
(redko) zadostiti, potešiti (pohlep)
zastarelo maščevati (krivico, osebo) (upon nad)
to wreak vengeance upon maščevati se nad
to wreak one's rage upon s.o. stresti svojo jezo nad kom - wrong2 [rɔŋ] pridevnik
zmoten, nepravi, pogrešen, napačen, naroben; ki ni v redu, ki je v neredu; neprimeren, nepripraven; nekoristen, neugoden
wrong act prekršek
a wrong answer napačen, nepravi odgovor
the wrong side narobna stran (of material blaga)
wrong one, sleng wrong'un (kriket) žoga, ki leti čisto drugače, kot je igralec pričakoval
(the) wrong side out na ven (narobe) obrnjena notranja stran (oblačila)
the wrong side of the blanket figurativno nezakonit
to be wrong ne imeti prav
the clock is wrong ura ne gre prav
you are wrong in believing that nimaš prav (motiš se), če to verjameš
not to be far wrong ne se zelo (z)motiti
I was not far wrong in guessing skoraj sem uganil
something is wrong with him nekaj je narobe z njim
what's wrong with you? kaj pa je (narobe) s teboj?
to be in the wrong box figurativno biti v škripcih (v nerodnem položaju, v zagati); ne biti na mestu; biti na zgubi
it is the wrong side out to je narobe, obrnjeno
to be on the wrong side of 50 biti nad 50 let star
what's wrong with a cup of tea? pogovorno kako bi bilo s skodelico čaja?
to do the wrong thing in the wrong place ravno narobe (napačno) kaj napraviti
what do you find wrong with it? kaj se ti zdi pri tem narobe (ti ni pri tem všeč)?
to get (to have) hold of the wrong end of the stick figurativno (popolnoma) napačno razumeti (imeti čisto napačno mnenje, vtis)
to get out of the bed (on) the wrong side figurativno, pogovorno z levo nogo vstati; biti slabe volje
he will laugh on the wrong side of his mouth figurativno smeh ga bo že minil
to prove s.o. wrong dokazati komu, da nima prav
to go wrong zaiti; spodleteti, ne iti (biti) v redu
he holds the book the wrong way narobe drži knjigo
he found himself in the wrong shop figurativno, pogovorno ni na pravega naletel
it is very wrong of you to support him zelo napak je od vas, da ga podpirate
to take the wrong train peljati se z napačnim vlakom
to take the wrong turning (ali path) figurativno zaiti na kriva pota - zarobántiti
zarobántiti nad kom to scold someone - zatísniti to close, to shut
zatísniti oči pred (nekim) dejstvom to close (ali to shut) one's eyes to a fact
vso noč nisem zatisnil očesa I did not sleep a wink all night
niti za hip ni zatisnil očesa vso noč he could not get a wink of sleep all night
zatísniti eno oko nad čem to overlook something - zeló very, most, exceedingly; mightily; pogovorno mighty, real
zeló (nad vse) zadovoljen most pleased
zeló nadarjen greatly gifted
zeló vnetljiv highly inflammable
zeló nespodobna zgodba a most indecent story - zêmlja (planet) earth, Earth, (terrestrial) globe; (svet) world; (dežela) land, (tla) soil, ground
na zêmlji on earth
nad zêmljo above ground, overground
pod zêmljo underground
vse stvari na zêmlji all things on earth
izčrpana zêmlja poor soil, impoverished (ali exhausted) soil
mastna zêmlja fat earth
rodovitna zêmlja rich soil, fertile soil
slaba zêmlja poor soil
kopna zêmlja land, (celina, kopno) mainland
žgana zêmlja terra cotta
Sveta zêmlja religija the Holy Land
Ognjena zêmlja Tierra del Fuego
zêmlja! (na vidiku!) land ho!
sadovi zêmlje the fruits of the earth
naša zêmlja je lepa our country is beautiful
ležati na zêmlji to lie on the ground
obdelovati zêmljo to cultivate, to till the soil
pasti na zêmljo to fall to the ground
pogrezniti se v zêmljo to sink into the ground
spati na goli zêmlji (na tleh) to sleep on the bare ground
Zemlja se vrti okoli Sonca the earth revolves around the sun
zravnati z zêmljo to level (ali to lay level) with the ground, to raze (ali to rase) with the ground
zvezati z zêmljo VB to earth (ZDA to ground) - zero1 množina zero(e)s [zí(ə)rou, -rouz] samostalnik
ničla, nula; najnižja točka, izhodišče (lestvice, skale); ledišče
figurativno ničè, ničla (oseba)
Zero lahko vojaško japonsko letalo v 2. svetovni vojni; aeronavtika višina pod 1000 čevljev
at zero na ničli
aeronavtika at zero level tik nad zemljo
10 degrees below (above) zero 10°C pod (nad) ničlo
zero hour vojska, britanska angleščina čas, določen za začetek vojaške operacije (napada itd.), figurativno odločilen, kritičen čas ali trenutek
Zero hour was 2 a.m. čas začetka operacije je bil ob dveh ponoči
zero point ničla
to equate to zero matematika izenačiti z ničlo
the thermometre fell to last night termometer je sinoči padel na ničlo
to fly at zero leteti niže kot 1000 čevljev
my patience had reached zero moje potrpežljivosti je bilo konec
he has started from zero začel je z nič (v življenju) - zgledováti se
zgledováti se po kom to model oneself on (ali upon) someone; to follow someone's example, to take someone as one's example
zgledováti se se (= pohujševati se) nad čim to be scandalized at something, to take offence at something - zgrážati se to be shocked (ali scandalized), to feel disgust at, to abhor, to detest, to feel repugnance (ali loathing), to be revolted by, to become indignant
globoko se zgrážati se nad čim, nad kom to be highly indignant at something, to be most disgusted with someone - zmága victory (nad over), conquest; triumph
zmága na morju, pomorska zmág naval victory
moralna zmága moral victory
Pirova zmága Pyrrhic victory
sijajna zmága swingeing victory
lahka zmága (pogovorno) walkover, walkaway
odločilna zmága šport clean sweep, whitewash
boginja Zmage Victory
nagrada za zmágo reward for victory
dan zmáge victory day; (8. V. 1945) VE Day
zaupajoč v zmágo, prepričan o zmági confident of victory
pijan zmáge intoxicated (ali elated, flushed) with victory
znak zmáge trophy, (v 2. svetovni vojni) V-sign
doseči zmágo to gain (ali to win) a victory (nad over), to win (ali to carry) the day, (pogovorno) to bring home the bacon
doseči odločilno zmágo to win a decisive victory
voditi čete k zmági to lead one's troops to victory
zmága nad samim seboj to win a victory over oneself
Dan Zmage zaveznikov nad Japonsko v 2. svetovni vojni VJ-day - zméda confusion; disorder; confusedness, trouble; mess; muddle; bewilderment; pogovorno mix-up, ZDA pogovorno muss, mash
zméda nad zmédo, skrajna zméda confusion worse confounded
napraviti strašno zmédo to make a fearful mess - zmŕdniti se zmrdováti se to grimace
zmŕdniti se, zmrdováti se nad čim to turn one's nose up at something, to pull faces at something - znášati to amount to, to add up to, to come to
(znositi) znášati skupaj to total
koliko znaša račun? what does the bill amount to?
koliko znaša to? what does it amount to?
izdatki, stroški so znašali 10 funtov the expenses, the cost amounted to (ali totalled, added up to, came to) ten pounds
znášati se nad kom to wreak one's anger (ali rage, fury) upon someone, (z udarci) to give someone a thrashing - znêsti (jajce) to lay (an egg); (vsota, stroški) to amount to, to come to, to total; to figure out
koliko znese moj račun? what does my bill amount to?
znêsti se nad kom to vent one's rage on someone, to wreak one's anger (ali one's fury) on someone, (z udarci, žargon) to give someone a walloping - znosíti
skupaj znosíti to tot up
znosíti se nad kom to vent one's rage on someone, to wreak one's anger (ali fury) on someone - žalováti to mourn (za for, nad, ob at, over), to be in mourning (za kom for someone), to wear mourning (for someone), to grieve (at, over, for, about)
žalováti nad izgubo to grieve over the loss, to mourn the loss (of)
ona žaluje za materjo she is in mourning for her mother