Franja

Zadetki iskanja

  • two-cents' worth [tú:sents wəə] samostalnik
    ameriško, pogovorno zelo majhna količina, trohica

    I put in my two-cents' worth tudi jaz prispevam svoj skromni del (po svoji moči)
  • union [jú:njən] samostalnik
    zveza; združenje; unija; povezanost
    politika priključitev, zedinjenje; zakonska zveza, zakon; delavsko združenje, društvo, sindikat; sloga, harmonija
    trgovina iz različnega materiala stkana tkanina; levi gornji del nacionalne zastave (ki predstavlja politično zvezo ozemelj); naprava za spajanje cevi, spoj dveh ali več predmetov (cevi, vrvi); plitva kad za čiščenje piva
    (= union workhouse) zgodovina ubožnica

    union card sindikalna izkaznica
    union catalogue ameriško skupen katalog (več knjižnic)
    the Union flag, the Union Jack državna zastava Velike Britanije
    the Union Združene države Amerike; (tudi) Združena kraljevina (britanska); zgodovina severne države (v secesijski vojni)
    Universal Postal union svetovna poštna unija
    trade union strokovna zveza, delavska zveza, sindikat (v Angliji in v ZDA)
    to bring about a union izvesti, izvršiti unijo
    their union is not a happy one njun zakon ni srečen
    to live together in perfect union živeti skupaj v popolni harmoniji
    to hoist (ali to fly) a union flag down dati znak za nevarnost (z narobe dvignjeno angleško mornariško zastavo)
  • uporábiti uporábljati to use (za for), to make use (kaj of something); to bring into use; to employ; to apply

    tega nimam za kaj uporábiti, uporábljati I have no use for it
    uporábiti, uporábljati zavore to apply the brakes
    dobro uporábiti, uporábljati to put to good use
    to pravilo se da uporábiti, uporábljati tudi za naš primer this rule applies to (ali in) our case as well
    dobro uporábiti, uporábljati čas to make good use of one's time
  • use up prehodni glagol
    popolnoma porabiti, do kraja izkoristiti; uporabiti to, kar je ostalo (ostanke); izčrpati

    use upd up porabljen, izrabljen, (tudi zrak), potrošen, izčrpan
    he was use upd up by his toil od garanja je bil ves izčrpan
  • utápljati to drown

    utápljati se to go down, to drown, to be (ali to get) drowned; to sink
    človek, ki se utaplja, se (tudi) bilke oprijemlje a drowning man will catch at a straw
  • vájet rein; (jezdnega konja) bridle

    držati krepko koga na vájetih to keep a tight rein on someone
    pritegniti vájeti to draw rein
    izpustiti vájeti iz rok to drop the rein
    popustiti (konju) vájeti to give (a horse) free rein (ali the rein)
    imeti, držati (trdno) vájeti to hold the reins (tudi figurativno)
    obrniti konja na levo z vájetmi to rein a horse to the left
    ustaviti (konja) z vájetmi to rein in (a horse), to rein up
  • varnish [vá:niš]

    1. samostalnik
    firnež, lak, posteklina, lošč, politura; glazura; prevleka
    figurativno zunanji sijaj, blišč, lesk

    varnish-tree japonsko drevo, ki daje (japonski) lak
    nail varnish lak za nohte

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol (tudi varnish over)
    (pre)lakirati, prevleči s firnežem, glazirati; (s)polirati (pohištvo)
    figurativno olepšati, okrasiti; prebeliti

    varnishing day dan pred odprtjem slikarske razstave
  • verse1 [və:s] samostalnik
    stih, verz; kitica, strofa; pesništvo, poezija
    cerkev vrstica (iz biblije)
    (edninska konstrukcija) stihi

    in verse v stihih
    blank verse blankverz, neriman stih
    verse monger rimar, rimač, pesnikun
    a poem of 5 verses pesem s petimi kiticami
    to cap verses povezati stihe tako, da je zadnja črka predhodnega stiha tudi začetna črka naslednjega stiha
    to give chapter and verse for navesti točne podatke o delu, iz katerega je vzet citat (navedek)
    to quote a few verses from Byron citirati nekaj verzov iz Byrona
  • violína glasba violin

    prva violína first violin
    lok za violíno violin bow, bow, pogovorno fiddle bow
    Stradivarjeva violína Stradivarius, pogovorno Strad
    etui za violíno violin case
    izdelovalec violín violin maker
    igrati na violíno to play the violin
    igrati prvo (drugo) violíno to play first (second) violin, first (tudi figurativno second) fiddle
  • vódstvo guidance; leadership; lead; conduct; (uprava) administration, management, managing; direction

    vódstvo ekspedicije leadership of an expedition
    vódstvo tvrdke running of a firm
    pod vódstvom under the direction (ali lead) of
    prevzeti vódstvo to take the lead (tudi šport)
    prevzeti vódstvo tvrdke to take over the management (ali running) of a firm
  • vólja will; will power; volition; (želja) wish, pleasure; (razpoloženje) mood, temper, frame of mind, vein, humour; (namera) intention, mind

    po vólji at will, at pleasure
    proti moji (lastni) vólji against my (own) will
    proti vólji (nerad) with a bad grace, unwillingly
    po moji mili vólji to my heart's desire (ali content), at my own sweet will, arhaično to the top of my bent
    za božjo vóljo! for goodness' sake!, good gracious!, for God's sake!, for heaven's sake!
    slabe vólje moody
    svobodna vólja free will
    iz lastne vólje of one's own volition
    zadnja vólja (oporoka) last will, (will and) testament
    drage vólje most willingly
    železna vólja iron will
    po lastni vólji of one's own will (ali accord)
    ljudje dobre vólje men of good will
    biti na vóljo to be at hand
    biti komu na vóljo to be at someone's disposal
    biti dobre (slabe) vólja to be in a good (bad) temper (ali humour), to be of good cheer (in a bad mood)
    če te je vólja if you care, if you are so minded, if you are willing
    ni me vólja I don't care
    slabe vólje je he is out of humour
    nisem pri vólji za (kaj) I am not in the humour for (sth)
    pri najboljši vólji se ne morem spomniti I can't for the life of me remember
    stori po svoji vólji! do as you like!
    to je moja poslednja vólja (napisana oporoka) this is my last will and testament
    storil sem to proti svoji vólji I did it unwillingly (ali reluctantly)
    spraviti koga v dobro vóljo to put someone in a good humour
    spravil me je v slabo vóljo he made me cross
    on vedno uveljavi svojo vóljo he always has his own way (ali gets what he wants)
    pokvariti komu dobro vóljo to ruffle someone's temper
    on nima nobene (svoje) vólje he has no will of his own
    pri najboljši vólji tega ne moremo napraviti with the best will in the world we just cannot do it
    nekako me je vólja, da bi (šel) I have half a mind to (go)
    on je brez vsake (svoje) vólje (figurativno) he is a mere rubber stamp
    svojo slabo vóljo je stresel name he vented his spleen on me
    kjer je vólja, je (tudi) moč where there's a will there's a way
    zgodi se tvoja vólja religija thy will be done!
  • wad [wɔd]

    1. samostalnik
    čep, zamašek (of cotton, straw, wool iz bombaža, slame, volne)
    šop, svitek; kepica papirja, zmečkan papir; čik (of chewing gum žvečilnega gumija)
    vojska mašilo (vata itd.) (of cartridge naboja)
    ameriško, sleng rola, zvitek (of banknotes bankovcev)
    ameriško, sleng kup denarja, bogastvo; (krojaštvo) vatiranje

    2. prehodni glagol
    zviti v zvitek (rolo), stisniti, zmečkati (v kepo); zamašiti, zadelati, začepiti (an aperture odprtino)
    podložiti z vato, vatirati (obleko); zaščititi (z bombažem, z vato, npr. zidove; tudi figurativno)
    figurativno napolniti, napihniti
  • wake(*)2 [wéik]

    1. neprehodni glagol (tudi wake up)
    prebuditi se, zbuditi se, postati buden; bedeti, biti buden, ostati buden, čuti
    figurativno vstati, oživeti; predočiti si; zavesti se; premakniti se, zganiti se
    zastarelo (ponoči) praznovati, slaviti

    I usually wake early navadno se zbudim zgodaj
    nature wakes in spring narava se prebudi spomladi
    in my waking hours kadar sem buden
    all will wake from death (ali the dead) religija vsi bodo vstali od mrtvih

    2. prehodni glagol (tudi wake up)
    zbuditi, prebuditi; obuditi (od mrtvih); povzročiti; oživiti; spodbuditi (to, into k)
    bedeti pri (a corps mrliču)
    poetično motiti, kaliti (mir itd.)

    waking dream sanjarjenje
    to wake ambition spodbosti častilakomnost
    the noise woke me up hrup me je prebudil
    she waked me up at 7 o'clock zbudila me je ob 7h
    to wake the echoes dvigniti hrup, napraviti rabuko, hrumeti
    the picture waked sad memories slika je obudila žalostne spomine
    to wake up with a start planiti iz spanja
  • waken [wéikən] neprehodni glagol (tudi waken up)
    prebuditi se, zbuditi se; oživeti
    figurativno priti k zavesti, osvestiti se, zavedeti se (to s.th. česa)
    zastarelo bedeti, čuti, ostati buden; stražiti
    prehodni glagol
    prebuditi, zbuditi
    figurativno osvestiti; zbuditi čustva, spodbuditi
  • wander1 [wɔ́ndə] neprehodni glagol
    bloditi, begati, tavati, potikati se, potepati se, klatiti se; potovati, pešačiti; zabloditi, zaiti (tudi figurativno)
    oddaljiti se (from od, tudi figurativno)
    viti se (reka, cesta); govoriti brez zveze, biti nepazljiv, blesti, fantazirati; biti duhovno odsoten, raztresen
    prehodni glagol
    prepotovati, prehoditi
    pogovorno zavesti v zmoto, voditi za nos, zmesti, zbegati

    to wander out of one's way zaiti, zabloditi
    to wander from the subject oddaljiti se od predmeta
    to wander off oditi, oddaljiti se, izgubiti se (tudi figurativno)
  • well2 [wel]

    1. prislov
    dobro, ugodno, primerno, pravilno; v redu; popolnoma, čisto, temeljito, pozorno, skrbno; zadostno, prilično, dosti; iskreno, prijateljsko, prisrčno; pametno, s premislekom, utemeljeno, upravičeno; verjetno, lahko mogoče, morda

    as well enako, prav tako; tudi; poleg tega, razen tega, kot tudi
    well and good dobro; sem zadovoljen
    well away daleč, na daleč
    as well as prav tako kot, tako ... kot
    well into the evening zelo pozno v noč
    not very well pač komaj
    quite well čisto dobro
    well done! dobro storjeno!, odlično!, bravo!
    well met! prihajaš kot naročen!
    well spoken dobro rečeno
    to be well off biti dobro situiran
    to be well on in years biti že v letih
    to be well out of s.th. imeti kaj srečno za seboj
    it is very well possible je popolnoma mogoče
    to come off well dobro se odrezati, imeti srečo
    to end well dobro se končati
    to do well uspevati, prosperirati
    to stand well with s.o. biti v dobrih odnosih s kom

    2. pridevnik
    dober, v dobrem stanju; ugoden
    medicina zdrav, pri dobrem zdravju

    that's all very well but... vse to je prav in lepo, toda...
    things are well with you dobro gre za vas, stvari vam uspevajo
    it will be as well for you to know it nič vam ne bo škodilo, če boste to vedeli

    3. samostalnik
    dobro, blagor, blaginja

    I wish him well hočem mu (le) dobro
    let well alone! figurativno ne vmešavaj se po nepotrebnem!; pusti pri miru!, ne vrtaj naprej!

    4. medmet
    no!, torej!, prav dobro!, neverjetno!; res?

    well! I never! no, kaj takega pa še ne!
    well! don't cry! no, no, nikar ne jokaj!
    well then? no, in kaj (potem)?
  • western [wéstən]

    1. pridevnik
    zapadni; ki prihaja z zapada (veter)

    Western Church rimsko-katoliška cerkev
    Western Empire zgodovina zahodnorimsko cesarstvo
    a Western cowboy kavboj z divjega zapada
    the Western world zapadne dežele

    2. samostalnik
    zapadnjak, prebivalec zapadnih dežel (tudi USA)
    kavbojski film, film z divjega zapada, vestern
  • will*1 [wil, wəl]
    nedoločnik in velelnik manjkata
    1. in 3. os. ednina will
    2. os. ednina (you) will
    zastarelo (thou) wilt
    množina will
    preteklik would [wud, wəd]
    2. os. preteklik, zastarelo (thou) wouldst
    pretekli deležnik wold [wóuld] would

    I. pomožni (s sledečim nedoločnikom brez to)

    1. (za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. ednine in množine, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. ednine in množine)

    he will see very soon bo kmalu videl
    I will not come back ne bo me (več) nazaj

    2.
    hoteti, biti voljan ali pripravljen:

    will (would) you pass me the bread, please mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?
    the wound will not heal rana se noče (ne mara) zaceliti
    boys will be boys dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti

    3.
    (v pogojnih stavkih):

    he would do it if he could on bi to naredil, ko bi mogel

    4.
    biti navajen, imeti navado:

    he will sit here for hours ima navado ure in ure tu presedeti
    she would take a short walk every day imela je navado iti vsak dan na kratek sprehod
    it would appear kazno je

    II. neprehodni glagol & prehodni glagol
    hoteti, želeti:

    what will you? kaj hočeš (želiš)?
    as you will kakor hočeš
    I would it were otherwise! hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!
    (I) would I were a bird! hotel bi biti ptica!
    I will to God! bog daj!
    I could not do it even if I would ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotel
  • wind1 [wind] samostalnik
    veter; vihar, vihra; vetrna tromba
    aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
    medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
    množina strani neba; (umetni) zračni tlak
    glasba, ednina, konstrukcija pihala
    figurativno prazne besede, čenče

    between wind and water figurativno na občutljivem mestu
    from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
    in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
    by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
    off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
    to the four winds na vse (štiri) vetrove
    like the wind kot veter, kot strelica, hitro
    capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
    a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
    puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
    slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
    sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
    to be in the wind figurativno biti v zraku
    there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
    all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
    it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
    to break wind medicina spuščati vetrove
    to catch wind of s.th. zavohati kaj
    to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
    to come from the four winds priti z vseh strani sveta
    to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
    to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
    the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
    to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
    to have lost one's wind biti ob sapo
    to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
    to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
    to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
    to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
    the wind rises veter nastane, se dvigne
    to lose one's wind priti ob sapo
    to recover one's wind zopet k sapi priti
    to go to the winds figurativno propasti
    he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
    to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
    to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
    to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
    to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
    to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
    to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
    to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
    to be troubled with wind medicina imeti vetrove
    to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti
  • winnow [wínou]

    1. samostalnik
    rešeto za presejanje žita; presejanje, čiščenje (žita)

    2. prehodni glagol (tudi winnow away, winnow out)
    vejati, presejati; prepihati; (pre)čistiti
    figurativno ločiti (from od)
    odbirati, prebrati; izločiti, izvreči nevredno
    poetično razpihati; preleteti
    neprehodni glagol
    kriliti, prhutati

    to winnow grain from chaff ločiti pleve od zrnja
    to winnow truth from falsehood ločiti resnico od laži