Franja

Zadetki iskanja

  • several [sévrəl]

    1. pridevnik
    (vsak) posamezen; različen, individualen, posamičen, poedin; več (od njih), nekoliko, nekaj
    arhaično ločen

    each several part vsak del zase
    on four several occasions ob štirih različnih priložnostih
    several liability individualna odgovornost
    joint and several obligation skupno in poedino jamstvo, solidarno jamstvo
    the several members of the Board posamezni člani ministrstva
    several people več ljudi
    several times večkrat
    each has his several ideal vsak ima svoj (lasten) ideal
    each several ship sank her opponent vsaka posamična ladja je potopila svojo nasprotnico
    to dwell in a several house stanovati ločeno v (neki) drugi hiši
    I met several members of the club srečal sem, spoznal sem se z več člani kluba
    we took our several ways home šli smo domov vsak po svoji poti

    2. samostalnik
    več (od njih), nekateri

    I know several of them več, nekatere od njih poznam
  • share3 [šɛ́ə] prehodni glagol
    deliti (with s.o. s kom)
    porazdeliti (among med)
    deliti (mišljenje); udeleževati se
    neprehodni glagol
    imeti delež, biti deležen, sodelovati, udeležiti se

    to share alike, to share and share alike imeti enake deleže, enako si razdeliti; sodelovati pri prispevkih in pri dobičku
    I have shared your dangers delil sem z vami nevarnosti
    to share the costs prispevati k stroškom
    they shared (in) our sorrow žalovali so skupaj z nami
    he would share his last crust figurativno on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha (bi dal svojo zadnjo srajco)
    to share an opinion deliti mnenje
    they ought to share with us in the expenses oni bi morali deliti z nami izdatke
  • shift2 [šift] prehodni glagol
    premakniti, premikati, premestiti, spremeniti položaj, prestaviti, prevreči, preložiti (odgovornost from ... to od ... na)
    obrniti (one's attention svojo pozornost)
    menjati (mesto, položaj), odstraniti (koga), osvoboditi se, znebiti se (koga); preobleči
    sleng pobiti, umoriti
    neprehodni glagol
    menjati mesto (položaj), premestiti se, premikati se sem in tja; preseliti se; menjati se; obrniti se; preobleči se; znati si pomagati, zateči se k pomagalom
    jezikoslovje premakniti se (o glasu)

    I must shift as I can moram si pomagati, kot vem in znam, moram se znajti
    to shift one's ground figurativno spremeniti (svoje) stališče, menjati svoje argumente v dokazovanju
    to shift from one foot to the other prestopati se z ene noge na drugo
    to shift gears (avto) menjati prestave
    to shift the helm premakniti krmilo
    to shift one's lodging menjati stanovanje, preseliti se
    to shift for oneself (for a living) sam skrbeti zase, sam si pomagati, se prebijati v stiski, sam se znajti
    to shift the scenes menjati kulise
    to shift one's shirt preobleči srajco
    the wind has shifted to the north again veter se je obrnil spet proti severu
  • shirt1 [šə:t] samostalnik
    (moška) srajca; spodnja srajca; ženska bluza z ovratnikom in manšetami; moška nočna srajca

    shirt of mail železna srajca
    night shirt nočna srajca
    stripped to the shirt, in one's shirt v (sami) srajci; figurativno vsega oropan, brez vsega
    near is my shirt, but nearer is my skin figurativno najprej sem jaz, nato pa (šele) drugi; bog je najprej sebi brado ustvaril
    to get s.o.'s shirt out sleng, figurativno razjeziti koga
    to give s.o. a wet shirt sleng koga takó utruditi z delom, da se oznoji
    not to have a shirt to one's back biti zelo reven
    he has not a shirt to his name on je velik revež, nima ničesar
    to keep one's shirt on sleng ne se razburjati, obvladati se, brzdati se
    to lose one's shirt izgubiti svojo zadnjo srajco
    to put one's shirt on (upon) vse, tudi zadnji svoj dinar staviti (na konja itd.)
  • show*2 [šóu]

    1. prehodni glagol
    pokazati, razkazati, razstaviti (blago), dati na razstavo; prikazovati; odkriti, dokazati, izpričati, razložiti; oznaniti; napraviti (uslugo); voditi, peljati, spremljati (koga)

    2. neprehodni glagol
    (po)kazati se, pojaviti se (v družbi), biti viden, videti se, zdeti se, izgledati (like kot)
    dati predstavo
    sleng priti na cilj na tretjem ali boljšem mestu (na konjskih dirkah)

    to show o.s. pokazati se (v javnosti)
    to be shown to be pokazati se kot
    you'll have to show me! pogovorno to mi boš moral šele dokazati!
    on his own showing he blundered po lastnem priznanju se je zmotil
    the cloth shows blue in this light blago je videti modro ob tej svetlobi
    the dog he showed got the first prize pes, ki ga je dal na razstavo, je dobil prvo nagrado
    to show cause pokazati, navesti vzrok (razloge)
    to show one's colours odkriti svojo naravo (svoje mišljenje)
    to show a thing the fire malo (neznatno) kaj pogreti
    to show s.o. the door pokazati komu vrata
    he showed me to the front-door spremil me je do hišnih vrat
    to show the white feathers figurativno pokazati svojo strahopetnost
    to show the flag sleng uradno izobesiti britansko zastavo (npr. na ladji)
    to show one's hands pokazati svoje karte; (tudi figurativno), odkriti svoje načrte
    to show the hoof figurativno pokazati svojo zlobno naravo
    to show s.o. round (over) the house razkazati komu hišo
    he showed me great kindness izkazal mi je veliko dobroto
    to show a leg pogovorno vstati zjutraj iz postelje; sleng hiteti
    to show a clean pair of heels sleng pokazati pete, pobrisati jo
    to show one's papers pokazati svoje dokumente
    to show one's plans (intentions) pokazati svoje načrte (namere)
    he showed me into the room peljal me je v sobo
    to show signs of fatigue kazati znake utrujenosti
    does this spot show? se ta madež vidi?
    to show bad taste pokazati slab okus
    to show one's teeth pokazati zobe (tudi figurativno)
    to show s.o. about the town razkazati komu mesto
    that shows the truth of the rumour to dokazuje resnico govoric(e)
  • shuffle2 [šʌfl] prehodni glagol & neprehodni glagol
    mešati (karte), pomešati (se), zmešati, napraviti nered; izmotavati se, izgovarjati se, biti dvoličen; pri hoji podrsavati (z nogami), vleči noge za seboj, vleči se; porivati sem in tja; menjavati mesto (položaj, držo), vrteti se

    to shuffle the cards mešati karte; figurativno menjati vloge; poskušati nov način, spremeniti svojo taktiko
    to shuffle with one's feet vleči noge za seboj, podrsavati z nogami pri hoji
    to shuffle into one's clothes zlesti v (svojo) obleko
  • shut out prehodni glagol
    izključiti (from iz, od)
    izpreti; zapreti vrata pred kom, ne dovoliti vstopa; preprečiti (priložnost itd.)

    to be shut out of one's house ne moči iti v svojo hišo
    to shut s.o. out from hope vzeti komu upanje
  • side1 [sáid]

    1. samostalnik
    stran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina
    figurativno stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole)
    šport moštvo
    sleng prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od strani

    side by side z ramo ob rami, vštric, vzporedno
    by the side of vzdolž, ob
    off side oddaljenejša stran, desna stran; šport (nogomet) ofsajd
    on the side povrhu
    on all sides, on every side na vseh straneh, vsepovsod
    on father's side po očetovi strani
    on this side of the grave pred smrtjo
    back side zadnjica
    blind side slaba stran
    dark side senčna stran
    (šola) classical (modern) side klasična ali humanistična (moderna) smer (oddelek)
    God is on our side bog je z nami
    the east side of the city vzhodni del mesta
    north side severna stran
    the other side of the question druga stran (plat) vprašanja (problema)
    sunny side, bright side sončna stran, svetla stran (tudi figurativno)
    on the wrong side of the door figurativno izključen iz (česa)
    on the wrong side of the blanket figurativno nezakonski (otrok)
    the wrong side up narobe
    the right (the wrong) side of a piece of cloth prava (neprava) stran kosa blaga
    the road-side cestni rob (kraj)
    to balance on both sides figurativno nihati (kolebati) med dvema stvarema
    he is on our side on je na naši strani, z nami
    he is on the sunny (bright, right) side of 50 on še ni 50 let star
    he is on the shady (wrong) side of 50 on je preko 50 let star
    this is a side issue to je postransko vprašanje
    to change sides preiti na drugo stran
    people come from every side ljudje prihajajo semkaj z vseh strani
    to go over to the other side preiti k drugi stranki, uskočiti v drug tabor
    to have a pain in one's side imeti bolečine v boku
    to have side sleng domišljevati si; delati se važnega
    to keep on the right side of s.o. figurativno na prijateljski način s kom urediti stvari
    to put a th. on one side postaviti kaj na stran, ne obračati
    he puts on too much side on preveč pozira
    to shake (to split) one's sides with laughing pokati od smeha
    to take sides opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranski
    to take side with s.o., to take s.o.'s side potegniti s kom, potegniti se za koga
    to view a question from all sides premotriti vprašanje z vseh strani
    to win s.o. over to one's side pridobiti koga na svojo stran

    2. pridevnik
    stranski; prihajajoč od strani

    side blow udarec od strani
    side door stranska vrata (vhod)
    side brake ročna zavora (avto)
  • sign2 [sain] prehodni glagol & neprehodni glagol
    zaznamovati, označiti; podpisati, signirati
    figurativno zapečatiti; dati (komu) znak, pomigniti, namigniti, pomahati (z roko)
    trgovina nameniti (for za kaj)
    religija napraviti križ nad, blagosloviti

    he signed to me to come pomignil mi je, naj pridem
    to sign o.s. with the sign of the cross podpisati se s križcem
    to sign one's will podpisati svojo oporoko
    to sign on the dotted line podpisati se na pikčasti črti, figurativno sprejeti pogoje, slepo slediti, suženjsko se pokoravati
  • signírati to sign; to mark

    signírati (svojo) oporoko to sign one's will
    signírati knjigo to give a pressmark (to a book)
  • sin2 [sin] neprehodni glagol & prehodni glagol
    napraviti greh, grešiti, pregrešiti se, napraviti prestopek ali prekršek (against zoper, proti)

    to sin against the rules pregrešiti se zoper pravila
    to sin one's mercies izgubiti milost, pregrešiti se, biti nehvaležen
    to sin away z grehom (grehi) lahkomiselno izgubiti, zaigrati (one's happiness svojo srečo)
    he is more sinned against than sinning figurativno on je bolj žrtev kot krivec, bolj zasluži pomilovanje kot grajo
  • sit*1 [sit]

    1. neprehodni glagol
    sedeti; (o kokoši) sedeti na jajcih, valiti; čepeti; sedeti kot model (slikarju); biti za vzorec; imeti sedež, bivati; ležati; pristajati (o obleki); opravljati službo (navadno) sedé; biti član kakega telesa (on a jury porote)
    zastopati v parlamentu (for koga)
    imeti sejo, zasedati; sesti (on na)
    zaposliti se (over s čim)
    študirati (under pri kom)

    2. prehodni glagol
    sedeti (v sedlu), imeti sedež na (a mule mezgu)
    posaditi (the hen on eggs kokošja jajca)

    to sit on the bench figurativno biti sodnik
    the clothes sit loosely upon him obleka mu je preohlapna
    to sit in Congress biti član Kongresa
    to sit for an examination opravljati izpit
    to sit on the fence politika, sleng, figurativno stati ob strani, ne se opredeliti, biti nevtralen
    the guilt sits light on his conscience ne peče ga vest zaradi krivde
    to sit a horse jahati na konju
    to sit in judgement on s.o. lastiti si pravico sojenja drugih, soditi, kritizirati koga
    to sit on one's hands figurativno ne aplavdirati
    it sits ill on you slabó vam (to) pristaja
    he sits for Leeds on zastopa Leeds v parlamentu
    to sit for (ali to) a painter sedeti slikarju za model
    to sit for one's picture dati se slikati, sedeti (pozirati) za svojo sliko (portret)
    to sit a play through prisostvovati igri do konca
    he is sitting pretty on je v dobrem položaju, ima dober položaj
    to sit pretty sleng imeti dobre karte, figurativno dobro se goditi (komu)
    it sits heavy on the stomach to je težko prebavljivo
    to sit upon s.o. figurativno sedeti na kom, jahati koga
    don't you be sat upon! pogovorno ne pusti se hruliti!
    to sit tight pogovorno ostati neomahljivo na svojem mestu, vztrajati pri stvari
    to want to sit (o kokoši) začeti kokodakati (za valjenje)
    to sit well dobro sedeti (zlasti na konju)
    to sit on the throne sedeti na prestolu, vladati
    to know which way the wind sits vedeti odkod piha veter
    his principles sit loose(ly) on him on svojih načel ne jemlje resno
  • skin1 [skin] samostalnik
    (človeška) koža
    anatomija sloj kože; živalska koža, krzno; meh (za vino)
    sleng pivo
    sleng konj, kljuse
    hudomušno fant
    sleng lopov, slepar
    botanika kožica, luščina, lupina; površina
    navtika lesena ali železna obloga

    skin of an orange oranžna lupina
    chapped (rough) skin razpokana koža
    (un)dressed skin (ne)strojena koža
    the inner skin notranja plast kože
    the outer skin pokožnica, koža vrhnjica, epiderma
    gold-beater's skin tanka membrana, v kateri se pri kovanju ločujejo lističi zlata
    wet to the skin do kože premočen
    with a whole skin s celo kožo, nepoškodovan
    to be in bad skin figurativno biti slabe volje
    he is only (he is nothing but) skin and bone sama kost in koža ga je, zelo mršav je
    I would not be in your skin ne bi bil rad v vaši koži
    to change one's skin menjati (spremeniti) svojo kožo (naravo)
    to escape by the skin of one's teeth za las odnesti zdravo (celo) kožo, uiti nevarnosti
    it gets under my skin figurativno, pogovorno jezi me, razburja me
    to get under one's skin pogovorno iti komu na živce, jeziti (boleti) koga
    he has a thick skin on ima debelo, neobčutljivo kožo, naravo
    he has a thin skin on je občutljiv
    to jump (to leap) out of one's skin figurativno skočiti iz kože, biti ves iz sebe (od veselja, od nestrpnosti, od jeze itd.)
    to save one's skin, to come (to get) off with a whole skin célo, zdravo kožo odnesti
    near is my shirt, nearer my skin figurativno bog je najprej sebi brado ustvaril; vsak je sebi najbližji
  • slather [slǽðə] ameriško, pogovorno

    1. samostalnik
    (množina) velika množina

    to put slathers of butter on one's toast na debelo si namazati masla na svojo (praženo) rezino kruha

    2. prehodni glagol
    debelo namazati; zapravljati
  • sléd trace; trail; vestige; scent; track, (ladje) wake; (stopinje) footprints, footmarks pl; (zveri) scent; (kolotečina) rut

    na slédi on the track
    brez slédú without a trace
    sveža sléd a hot (ali burning) scent
    stara sléd cold scent
    slédovi starih šeg vestiges pl of ancient customs
    ni niti slédu o kakem dokazu there is not a trace (ali a vestige) of evidence
    biti komu na slédi to be hot on someone's trail
    biti na napačni slédi to be on a false scent
    iti po slédi prednikov to follow in the footsteps of one's ancestors
    iti s slédjo to run a scent
    izgubiti sléd to lose the (ali a) scent, to be off the track, (na lovu) to be at fault
    izbrisati vse slédove to efface all traces
    njegov obraz je kazal (nosil) slédove njegove žalosti his face bore traces of his grief
    priti komu na sléd to get on someone's track
    priti na novo sléd (figurativno) to start a new hare
    zopet odkriti sléd to recover the scent
    speljati na napačno sléd to put off the scent, to put on the wrong track
    zabrisati svojo sléd to cover up one's tracks
    izginiti brez slédu to disappear without leaving any traces
    policija je prišla na sléd the police have picked up the scent, pogovorno the police have smelt a rat
    iti za pravo (napačno) slédjo to be on (ali to follow) the right (the wrong) scent
  • sleep*2 [sli:p] neprehodni glagol
    spati; prespati noč (at pri, in v)
    figurativno mirovati, počivati, biti nedejaven; spati večno spanje, počivati v grobu
    prehodni glagol
    prespati; dati (komu) prenočišče, prenočiti (koga)

    here our forefathers sleep tu spe večno spanje naši predniki
    to sleep like a log (like a top) figurativno spati kot ubit, kot polh
    to sleep light imeti lahko, rahlo spanje
    to sleep the clock round spati 12 ali 24 ur
    we'll sleep on it figurativno to bomo prespali; bomo videli jutri
    let sleeping dogs lie figurativno pustite te stvari pri miru (da ne bo nevšečnosti)
    to sleep over one's work (za)spati pri delu
    to sleep with one eye open napol spati, biti napol buden, ostati buden
    to sleep with s.o. spati s kom, spolno občevati s kom
    to sleep o.s. sober prespati svojo pijanost
    this hotel sleeps 200 persons ta hotel ima 200 postelj
    this tent sleeps six men v tem šotoru lahko spi šest mož
    we can sleep five people lahko prenočimo (imamo postelje, ležišča) za pet oseb
    the top sleeps vrtavka spi (stoji) (tj. se vrti tako hitro, da oko ne vidi nobenega premikanja)
  • slúžiti to serve, to be in service; (rabiti se) to be used (kot as)

    slúžiti v vojski to serve in the army
    slúžiti svojo učno dobo to serve one's apprenticeship
    slúžiti si kruh to earn one's living
    sam si mora slúžiti kruh he has to earn his own living
    trdó si slúžiti kruh to work hard for a living
    slúžiti za zgled to serve as an example
    kje služite? where are you working?, who are you working for?
    to naj ti služi kot svarilo! let this be a warning to you!
    slúžiti svojemu namenu to serve one's purpose
    ta plašč mi dobro služi this coat wears well
    čemu služi to? what is the use of that?
    nihče ne more slúžiti dvema gospodarjema no one can serve two masters
  • smŕt death; decease; (vladarja) demise; departure (from life)

    smŕt na grmadi death at the stake, the stake
    smŕt na morišču death on the scaffold
    smŕt od utopitve death by drowning
    smŕt od zadušitve death by asphyxiation (ali suffocation, smothering, strangling)
    smŕt s strelom v glavo death from a bullet in the head
    navidezna smŕt suspended animation
    črna smŕt (kuga) Black Death
    Smrt s svojo koso Death with his scythe
    na smŕt bolan fatally ill, dangerously ill
    do smŕti utrujen tired to death, tired out, dead beat; (od dela) done in, worn out, vulgarno buggered, knackered
    konjska smŕt (= konjederec) flayer, VB knacker
    smŕt na vešalih hanging
    kamenjan do smŕti stoned to death
    rojen po očetovi smŕti posthumous
    junaška smŕt a hero's death
    do svoje smŕti to one's dying day
    obletnica smŕti anniversary of someone's death
    letnica, leto smŕti year of someone's death
    preziranje smŕti contempt for death
    uradna proglasitev smŕti official declaration of death
    boj za življenje ali smŕt life-and-death struggle
    smŕt izdajalcu! death to the traitor!
    smŕt fašizmu - svobodo narodu! Death to Fascism - Liberty to the People!
    biti na pragu smŕti to be (lying) at death's door
    to bo moja smŕt this will be the death of me
    boriti se s smŕtjo to be at one's last gasp (ali breath), to breathe one's last, to be at death's door, to be on one's deathbed
    gre za življenje ali smŕt (za biti ali ne biti) it is a matter (ali case) of life and death
    iti v smŕt za... to give one's life for...
    drveti v zanesljivo (gotovo) smŕt to rush headlong to certain death
    na smŕt se dolgočasiti to be bored to death
    do smŕti izkrvaveti to bleed to death
    pogledati smŕti v oči to look death in the face
    obsoditi na smŕt to sentence (ali to condemn) to death
    imeti (storiti) lepo smŕt to die a happy death
    umreti junaške smŕti to meet a hero's death
    umreti naravne smŕti to die a natural death
    umreti nasilne smŕti to die a violent death, (zlasti biti obešen) to die in one's shoes
    povzročiti smŕt kake osebe to be the death of someone
    uiti smŕti to escape death
    umreti lahke smŕti to die an easy death
    umreti bedne smŕti to die a dog's death
    sam si zadati smŕt to make away with oneself, to take one's own life, to commit suicide
    biti obsojen na smŕt (figurativno) to earn the wages of sin
  • soul [sóul] samostalnik
    duša; psiha; duševnost; duh
    figurativno pobudnik, glava, vodja; utelešenje, poosebljenje; bit, bitnost, srce, jedro; oseba, človek, prebivalec; smisel, nagnjenost (for za)
    energija, moč

    by my soul pri moji duši! pri moji veri!
    in my soul of souls v globini moje duše
    upon ('pon) my soul! pri moji duši (veri)!
    All Souls' Day cerkev vernih duš dan
    cure of souls skrb za duše, dušebrižništvo
    my good soul moj dragi
    the greatest souls of the past največji duhovi preteklosti
    immortality of soul neumrljivost duše
    the life and soul of duša (in srcé) (česa)
    the poor little soul revček
    a simple soul preprost, skromen človek
    he is a good old soul on je dobra duša
    he is the soul of honour on je poosebljena čast
    to call one's soul one's own figurativno biti sam svoj gospodar, ne biti suženj
    do come with us, there's a good soul pojdite no z nami, to bo lepo od vas (bodite tako dobri)!
    to keep body and soul together ostati pri življenju
    he doesn't make enough to keep body and soul together ne zasluži dovolj za življenje
    he put his whole soul into his work vso svojo dušo je vložil v svoje delo
    I do not see a single soul žive duše ne vidim
  • spleen [spli:n]

    1. samostalnik
    anatomija vranica
    figurativno slaba volja, slabo razpoloženje
    zastarelo otožnost, žalost, melanholija, deprimiranost; hipohondrija
    zastarelo napad besnosti

    a fit of spleen nenadna slaba volja (žalost, otožnost)
    he vented his spleen on me svojo slabo voljo je stresel name

    2. prehodni glagol
    odstraniti vranico (a dog psu)