useless [jú:slis] pridevnik
nekoristen, brezkoristen, neporaben, neuporabljiv; brezuspešen, brezploden, zaman, brez cilja
sleng bolehen, nerazpoložen, nesposoben za karkoli
it is useless to (speak) brez koristi (odveč) je (govoriti)
talking is useless, act! govoriti ne koristi nič, naredite kaj!
I'm feeling jolly useless to-day danes nisem za nobeno rabo, sem čisto zanič
Zadetki iskanja
- vernacular [vənǽkjulə]
1. pridevnik
ljudski, domačinski, domač; krajeven; narečen (jezik ali govor), ki je pisan ali piše v takem jeziku
medicina endemičen, krajeven, lokalen
the vernacular language, tongue jezik domačinov
the vernacular name of a plant ljudsko ime za rastlino
2. samostalnik
domači, ljudski jezik (narečje, govor); jezik domačinov; ljudski, narečni izraz; poklicni, strokovni jezik
šaljivo to speak in the vernacular govoriti po naše, v razumljivem jeziku ("slovensko")
the vernaculars of the U.S.A. narečja v ZDA - véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze
véter od zadaj following wind, tail wind
brez vétra windless
kot véter hitro like the wind
proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
na vse štiri vétrove to the four winds
z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
nasproten véter contrary wind
ugoden véter favourable (ali fair) wind
močan véter strong (ali high) wind
nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
véter od zadaj aeronavtika tail wind
ladja brez vétra becalmed ship
sunek vétra blast
udarec vétra squall, blast, gust
proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
vétru izpostavljeno mesto windy place
razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
vét piha s severa the wind is in the north
vét močno piha the wind is blowing hard
pihal je močan vét there was a high wind
vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
spuščati vétrove medicina to break wind
imeti vétrove medicina to be troubled with wind
otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind - vindication [vindikéišən] samostalnik
obramba, branitev, zagovarjanje, zaščita, ščitenje; upravičenost; trditev, zahteva; rešitev časti; dokazovanje
to speak in vindication of one's conduct govoriti v obrambo (zagovor, upravičenost) svojega vedenja - voice1 [vɔ́is] samostalnik
glas (politika & figurativno človeški)
ton, zvok; izraz
slovnica način; sposobnost ali moč govora; mnenje, odločitev
fonetika zven
glasba petje (kot stroka)
zastarelo govorica; sloves
with one voice enoglasno, enodušno, kot eden
at the top of one's voice na ves glas, na vse grlo
in a loud (low) voice glasno (tiho)
active, passive voice slovnica tvorni, trpni način (glagola)
the still (ali small) voice glas vesti
the voice of God glas vesti, vest
in a prophetic voice s preroškim glasom
voice system (vesolje) naprava za ustno komuniciranje z astronavtom
use of one's voice uporaba pravice glasovanja
he is not in good voice on ne govori (poje) tako dobro kot običajno
to give voice to one's indignation dati izraza svojemu ogorčenju
to give one's voice for izjaviti se za, glasovati za
to find (ali to recover) one's voice priti spet do glasu
to have a voice in the matter imeti besedo pri zadevi
to lift up one's voice povzdigniti svoj glas, spregovoriti, javiti se
to lose one's voice izgubiti glas (zaradi prehlada itd.)
to love the sound of one's voice rad se poslušati
to raise one's voice povzdigniti svoj glas, govoriti glasneje
to study voice študirati petje - volume [vɔ́ljum] samostalnik
(posamezna) knjiga, zvezek (knjige)
zgodovina zvitek (pergamenta); vsebina, volumen, prostornina; obseg, volumen; (velika) množina ali količina, masa
figurativno morje, veliko število
glasba obseg, polnost, volumen (glasu)
radio jakost zvoka
the volume of a cask prostornina soda
a work in four volumes delo v 4 zvezkih (delih, knjigah)
a voice of great volume glas velikega obsega (volumna)
a three-volume novel roman v 3 zvezkih
an odd volume knjiga (zvezek) brez para
to speak volumes for zelo govoriti za (v korist), jasno dokazovati
her donations to charity speak volumes for her generosity njeni darilni prispevki v dobrodelne namene jasno govore o njeni plemenitosti - vréden worth, (moralno) worthy; deserving; (dragocen) costly, valuable, precious
vréden pozornosti worthy of notice
vréden pohvale praiseworthy
vréden življenja worthy to live
vréden graje blameworthy
biti vréden česa to be worthy of something
ta stvar je vrédna 10 funtov this thing is worth ten pounds
še prebite pare ne biti vréden not to be worth a brass farthing (ali a fig, a straw)
vrédno je vedeti it is worth knowing
ni omembe, ni besede vrédno it's not worth mentioning
ni vrédno govoriti o tem it's nothing to speak of
on je vréden našega spoštovanja he showed himself worthy of the confidence placed in him
biti vréden truda (pogovorno) to be worth it
je vrédno truda it's worth the rouble
ni vrédno truda it isn't worth the trouble, it is not worth (one's) while
sta eden drugega vrédna (figurativno) the pot calls the kettle black
vem, koliko je kaj vrédno I know the difference between chalk and cheese - want2 [wɔnt]
1. neprehodni glagol
biti brez, ne imeti, trpeti pomanjkanje, revno živeti
zastarelo manjkati; (le v sed. deležniku) pustiti na cedilu (to s.o. koga)
ne ustrezati pričakovanju, ne upravičiti pričakovanj
he does not want for talent on ni brez daru
he wants for nothing nič mu ne manjka
he is never found wanting nanj se lahko vedno zaneseš
he will never let me want nikoli ne bo dopustil, da bi jaz trpel pomanjkanje
there never want discontented persons nezadovoljneži se vedno najdejo
2. prehodni glagol
ne imeti, čutiti pomanjkanje (for česa)
potrebovati, čutiti nujno potrebo; zahtevati, hoteti, želeti, hrepeneti po
to want for potrebovati, biti brez; ameriško, pogovorno želeti, hoteti
wanted a waitress (v oglasih) išče se natakarica
I have all I want imam vse, kar potrebujem
I want it done želim, da se to napravi
he is wanted by the police za njim je izdana tiralica
she wants 2 years for her majority manjkata ji 2 leti do polnoletnosti
it wants 5 minutes to nine manjka 5 minut do devetih
we want him to leave to-morrow želimo, da (on) odpotuje jutri
this clock wants a repair (repairing, to be repaired) ta ura je potrebna popravila
what else do you want? kaj še hočete?
you are wanted iščejo vas, sprašujejo po vas, potrebujejo vas, želijo govoriti z vami
you want to see a doctor morate iti k zdravniku
you don't want to be rude ni vam treba biti grob
you want to have your hair cut moraš si dati ostriči lase - waste2 [wéist]
1. prehodni glagol
razsipavati, zapravljati (denar, moč), tratiti (čas) zaman; trošiti, ne izkoristiti (prilike); slabiti, poslabšati; pustiti, da (kaj) propade; zapustiti (posestvo, zemljo itd.) zaradi nemarnosti
ameriško zamuditi (an opportunity priliko)
(o)pustošiti, razorati
to waste breath zaman govoriti
to waste one's property zafrčkati svoje premoženje
to waste one's time (svoj) čas zapravljati
wasted with grief uničen od žalosti
a wasted talent neizkoriščen talent
to be wasted biti brezkoristen, neuporaben; ostati brez učinka (on na)
this is wasted on me iz tega si nič ne storim, tega mi ni mar
2. neprehodni glagol
slabeti, upadati, propadati, pojemati, izgubiti na teži (s treningom); trošiti se, razsipavati se, tratiti se, zapravljati se; biti zapravljiv, trošiti denar; izgubljati se, izginjati; giniti
zastarelo minevati (čas)
he wastes in routine work on se troši v rutinskem delu
the candle is wasting sveča se manjša
the day wastes zastarelo dan se nagiblje h kraju
to waste away hirati; figurativno pojemati, upadati
his power is wasting njegova moč upada (pojema)
waste not, want not varčuj, kadar imaš, da ne boš brez v potrebi - wild1 [wáild]
1. pridevnik (wildly prislov)
divji, neukročen, neudomačen; neciviliziran, barbarski, neizobražen; plašen, plah, plašljiv (divjačina); neobljuden, pust, neobdelan (zemlja); neurejen, zmršen, skuštran (lasje); neobrzdan, razuzdan; svojeglav
figurativno razburjen, besen; buren, silovit; brezumen, nor, strasten; slučajen, naključen, nesmotrn, nepremišljen
pogovorno hlepeč po, divji (nor) na
a wild guess čisto, golo ugibanje
wild honey divji, gozdni med
a wild life divje, razuzdano življenje
wild pain divja, blazna bolečina
wild orgies divje orgije
a wild shot strel na slepo (tjavdan)
in wild disorder v divjem neredu
wild with fear brezumen (nor) od strahu
to drive s.o. wild spraviti koga v besnost, razbesniti koga
the horses were wild to start konji so nestrpno čakali na start
to settle down after a wild youth umiriti se po vihravi mladosti
2. prislov
divje; nepremišljeno, brez glave; nesmotrno, tjavdan
to run wild divje rasti, figurativno rasti brez nadzora
to shoot wild streljati na slepo, brez cilja
to talk wild zmedeno govoriti - wind1 [wind] samostalnik
veter; vihar, vihra; vetrna tromba
aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
množina strani neba; (umetni) zračni tlak
glasba, ednina, konstrukcija pihala
figurativno prazne besede, čenče
between wind and water figurativno na občutljivem mestu
from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
to the four winds na vse (štiri) vetrove
like the wind kot veter, kot strelica, hitro
capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
to be in the wind figurativno biti v zraku
there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
to break wind medicina spuščati vetrove
to catch wind of s.th. zavohati kaj
to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
to come from the four winds priti z vseh strani sveta
to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
to have lost one's wind biti ob sapo
to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
the wind rises veter nastane, se dvigne
to lose one's wind priti ob sapo
to recover one's wind zopet k sapi priti
to go to the winds figurativno propasti
he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
to be troubled with wind medicina imeti vetrove
to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti - wireless1 [wáiəlis]
1. pridevnik
brezžičen
wireless message radiotelegram
wireless operator aeronavtika, vojska radiotelegrafist
wireless receiver radijski sprejemni aparat
wireless set radijski aparat
wireless station radijska postaja
wireless transmitter radijski oddajnik
wireless-controlted radijsko vóden na daljavo
2. samostalnik
brezžična telegrafija, brezžični telegram; radiogram; radijski aparat
by wireless z brezžično telegrafijo, po radiotelegramu; po radiu, na radiu
to give a talk on the wireless govoriti po radiu - word1 [wə:d] samostalnik
beseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor
religija božja beseda, sveto pismo, biblija
zastarelo pregovor, (iz)rek, moto
množina pričkanje, prerekanje
the words tekst, libreto
at a word na besedo, takoj
by word of mouth ustno
in so many words dobesedno, (na) kratko
word for word od besede do besede, dobesedno
beyond words neizrazljiv
on the word, with the word na to besedo, po tej besedi, s to besedo
in a word z eno besedo, skratka
in other words z drugimi besedami
upon my word (of honour)! pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!
my word upon it! pri moji časti! častna beseda!
a word to the wise pametnemu človeku zadostuje ena sama beseda
a word and a blow po besedah takoj pretep (ravs)
a word in (out of) season (ne)primeren nasvet
a word or two beseda ali dve, nekaj besed
big words hvalisanje, širokoustenje
words and deeds besede in dejanja
burning words ognjevite, plamteče besede
fair, good words lepe, laskave besede
high (hard, hot, sharp, warm) words ostre, hude, trde, jezne besede
wild and whirling words divje, nepremišljene besede
my word! prav zares! bogme!
a play upon words besedna igra
too beautiful for words neizrekljive lepote
too silly for words preneumno, nedopovedljivo neumno
to be a man of few words biti redkobeseden, varčevati z besedami
to be as good as one's word biti popolnoma zanesljiv
to be better than one's word napraviti več, kot smo obljubili
to be worse than one's word ne biti mož beseda, snesti besedo
to break one's word prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besede
hard words break no bones oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajo
fine words butter no parsnips lepe besede (še) niso dovolj
word came that... zvedelo se je, da...
to eat one's word snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besede
to give one's word dati (svojo) besedo, obljubiti
to hang on s.o.'s words viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušati
to have a word with imeti kratek razgovor z
to have words with pričkati se, skregati se z; spreti se z
to have the last word imeti zadnjo besedo
he has not a word to throw at a dog figurativno on je prefin, da bi govoril z drugimi
to have no words for ne imeti besed za, ne moči izraziti
to keep one's word držati (svojo) besedo, biti mož beseda
to leave word that... sporočiti, da...
to make no word about ne izgubljati besed o
to proceed from words to blows od besed priti do pretepa
to put in (ali to say) a good word for zastaviti (reči) dobro besedo za
to suit the action to the word od besed takoj preiti na delo
to take s.o. at his word prijeti koga za besedo
I took his word for it nisem dvomil o (verjel sem) njegovi besedi
to retract one's word umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedo
send me word! javi mi, sporoči mi!
to send word of one's arrival obvestiti o svojem prihodu
to waste words tratiti besede, zaman govoriti - zamàn in vain, vainly; to no purpose, to no profit; ineffectually, unavailingly, fruitlessly
zamàn govoriti to waste words
vse je bilo zamàn it was all to no effect, it was all for nothing, it came to nothing, it achieved nothing
zamàn se mučiti to labour in vain
trud je bil zamàn the efforts proved abortive
zamàn trošiti to waste, to squander
zamàn se truditi (figurativno) to beat the air, to beat one's head against a brick wall - zaníkrn negligent, neglectful; careless; disorderly; inadvertent; (jezik, slog, obleka) sloppy, slipshod
govoriti zaníkrno angleščino to use sloppy English - zapréti (knjigo, vrata ipd.) to shut; to close; to shut in; (s ključem) to lock (up); (z zapahom) to bolt; (ulico) to block, to bar, to obstruct
zapréti dežnik to fold one's umbrella
zapréti v ječo to lock up in jail, to take to jail, to imprison, to commit to prison, to take into custody
zapréti jetnika v njegovo celico to shut a prisoner up in his cell
zapréti oči to shut one's eyes, (umreti) to close one's eyes, to die, to expire
zapréti oči pred čim (= ne hoteti videti) to connive at something, to shut one's eyes to something
zapréti vodovodno pipo to turn the tap off
zapréti plin to turn the gas off
zaprl (zamašil) sem mu usta I shut him up
zapréti steklenico to cork (up) a bottle
zapréti za promet to close to traffic
zapréti tovarno (nehati z delom) to shut (ali to close) down a factory, to shut the works down
zapréti prodajalno, trgovino (pogovorno) to shut up shop
zapréti vstop v pristanišče to bar (ali to close) the entrance to a port
zaprli so pot, ki pelje preko njihovega polja they have closed the path that leads across their field
zapréti vrata pred kom (ne hoteti govoriti z njim) to shut the door on someone
pred nosom komu zapréti vrata to shut the door in someone's face
silovito zapréti vrata to bang (ali to slam) the door
zapréti se (zakleniti se) to shut oneself up
zapréti se (o vratih) to swing to, to swing shut
zapréti se vase (figurativno) to shut oneself away, to immure oneself - zarádi owing to, because of, on account of; for; for the sake of
zarádi jokanja ni mogla govoriti she could not speak for weeping
zarádi tega for this reason
zarádi mene (meni na ljubo) for my sake
zarádi nas vseh for all our sakes
zarádi tvoje neubogljivosti because of your disobedience
zarádi mene in vas for my own sake as well as yours
zarádi ljubega miru for the sake of peace (and quiet), for a quiet life
zarádi vestí for conscience's sake
zarádi starih časov (starega prijateljstva) for old time's sake
zarádi dežja smo se morali vrniti domov owing to the rain we had to come back home
prav zarádi tega for that very reason
zarádi močnega deževja je promet ukinjen in consequence of the heavy rains communications are interrupted
umetnost zarádi umetnosti art for art's sake - zlató gold
lov za zlatom gold rush
kopač (kopanje) zlata gold-digger (gold digging)
rudnik zlata gold mine
zlató v palicah bar gold, bullion, ingot gold
kepica, zrno zlata gold nugget
zlata žila medicina piles pl
žila zlata vein of gold
izpiralec (izpiranje) zlata gold-washer (gold-washing)
odtok zlata outflow (ali drain) of gold
zaloga zlata nahajališče zlata goldfield
plačila se morajo izvršiti v zlatu (the) payments are to be made in gold
on se valja v zlatu (figurativno) he is rolling in gold
biti plačan v zlatu to be paid in gold
biti zlata vreden (figurativno) to be worth one's weight in gold
to se ne da plačati z zlatom (figurativno) this is beyond price
govoriti je srebro, molčati pa zlató speech is silver (arhaično silvern), silence is golden
ni vse zlató, kar se sveti all that glitters is not gold, appearances are deceptive - znák1 sign, mark, signal, symbol; token; index; (značka) badge; (bolezenski) symptom; (migljaj) wink
znáki časa signs pl of the times
znák minus matematika minus sign, negative sign
znák plus matematika plus sign
prometni znák traffic sign (ali signal), road sign
znák za odhod signal for departure
znák za umik vojska signal to retreat
znák kot prošnja za pomoč distress signal; (v nevarnosti) signal of distress (SOS)
znák za preplah alarm
znák za konec preplaha all clear
zaščitni znák trademark
znáki časti in oblasti insignia pl
kot znák spoštovanja as a mark of respect
nobenega znáka življenja no sign of life
znák (znamenje) propadanja sign of decay
razpoznavni znák distinctive mark
kot znák moje hvaležnosti in token (ali as a token) of my gratitude
v znák sprave as a sign of reconciliation
kot na dani znák as though in response to a sign
dati komu znák to give someone a sign
dati znák za streljanje to give the signal to fire
dati znák (pomigniti) to beckon, pogovorno to tip someone the wink
to je bil znák za upor this was the signal for revolt
govoriti z znáki (kretnjami) to speak in sign language, (gluhonemi) to speak in dumb show
v znák žalovanja nositi črno obleko to wear black as a token of mourning - žargón jargon, slang
trgovski žargón commercialese
žargón tatov thieves' cant, thieves' slang
govoriti v žargónu to use (ali to talk) jargon