Franja

Zadetki iskanja

  • slant [sla:nt]

    1. samostalnik
    poševnost, nagnjenost; strmina, pobočje, nagib
    ameriško tendenca, vidik; pogled s strani

    on the slant poševno, napošev
    slant of the roof nagib strehe
    slant of wind navtika kratkotrajna rahla sapica
    to be on the slant biti nagnjen
    to take a slant at vreči pogled s strani na

    2. pridevnik
    poetično nagnjen, poševen, malo postrani, počez ali postrani postavljen
    ameriško, figurativno pristranski

    slant-eyed poševnih oči (Mongoli)

    3. neprehodni glagol & prehodni glagol
    nagibati (se), biti nagnjen, biti poševno usmerjen; postrani, poševno položiti, usmeriti
    figurativno imeti nagnjenje (towards do, za)
    ameriško biti pristranski
    figurativno prirediti za določen namen

    a magazine slanted for farm workers za kmečke delavce (bralce) prirejen magazin
  • slate1 [sléit]

    1. samostalnik
    (glinasti) skril(avec); (šolska) tablica iz skrila; ploščica iz skrila za kritje streh
    ameriško, politika predvolilen seznam (kandidatov)

    slate quarry skrilolom
    slate roof skrilasta streha
    a clean slate figurativno čista, neoporečna preteklost
    to clean the slate zbrisati z gobo (tablico), figurativno razčistiti stvar, figurativno osvoboditi (znebiti, otresti) se obveznosti, odreči se tujim obveznostim do sebe
    there is a slate loose in his roof, he has a slate loose sleng on ni čisto pri pravi pameti, manjka mu eno kolesce (v glavi)

    2. pridevnik
    škriljast, škriljaste barve

    3. prehodni glagol
    pokriti (streho) s ploščicami iz skrila; napisati na (skrilasto) tablico; odstraniti dlako (s kože)
    ameriško, pogovorno predložiti koga za kandidata

    slated roof skrilasta streha
    to be slated for nomination biti predlagan (kandidiran) za imenovanje
  • sléd trace; trail; vestige; scent; track, (ladje) wake; (stopinje) footprints, footmarks pl; (zveri) scent; (kolotečina) rut

    na slédi on the track
    brez slédú without a trace
    sveža sléd a hot (ali burning) scent
    stara sléd cold scent
    slédovi starih šeg vestiges pl of ancient customs
    ni niti slédu o kakem dokazu there is not a trace (ali a vestige) of evidence
    biti komu na slédi to be hot on someone's trail
    biti na napačni slédi to be on a false scent
    iti po slédi prednikov to follow in the footsteps of one's ancestors
    iti s slédjo to run a scent
    izgubiti sléd to lose the (ali a) scent, to be off the track, (na lovu) to be at fault
    izbrisati vse slédove to efface all traces
    njegov obraz je kazal (nosil) slédove njegove žalosti his face bore traces of his grief
    priti komu na sléd to get on someone's track
    priti na novo sléd (figurativno) to start a new hare
    zopet odkriti sléd to recover the scent
    speljati na napačno sléd to put off the scent, to put on the wrong track
    zabrisati svojo sléd to cover up one's tracks
    izginiti brez slédu to disappear without leaving any traces
    policija je prišla na sléd the police have picked up the scent, pogovorno the police have smelt a rat
    iti za pravo (napačno) slédjo to be on (ali to follow) the right (the wrong) scent
  • sleeper [slí:pə] samostalnik
    spalec, -lka
    figurativno umrli, pokojnik; žival, ki prespi zimo
    trgovina neaktiven družabnik
    železnica železniški prag
    pogovorno spalni voz
    ameriško, sleng nepričakovan uspeh

    I am a light sleeper jaz imam rahlo spanje
    to be a good sleeper imeti dobro, mirno spanje
  • slíčen alike, like; resembling; similar; analogous, parallel

    in slíčno, in slíčni and the like, and suchlike
    na slíčen način in like manner, similarly
    biti slíčen to be similar, to bear a resemblance to
    to je čisto njemu slíčno that's just like him
    slíčna sta si kot jajce jajcu they are as like as two peas
    slíčno se s slíčnim druži (figurativno) birds of a feather flock together
  • slippy [slípi] pridevnik
    pogovorno (s)polzek, gladek; hiter, uren

    to be (to look) slippy (po)hiteti, podvizati se
  • slóves reputation; renown; repute

    znanstvenik velikega slóvesa a scientist of high repute
    pridobiti si slóves to achieve a reputation
    on uživa slóves učenjaka he is a renowned (ali well-known) scholar (ali man of learning), (dvomeče) he has the reputation of being a learned man
    uživati velik slóves to be held in high repute
    ohraniti svoj slóves to maintain (ali to keep) one's reputation
    poznam ga po njegovem slóvesu I know him by repute
  • slow [slóu]

    1. pridevnik (slowly prislov)
    počasen (of, in v, pri)
    len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
    sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)

    a slow current počasen tok
    slow growth počasna rast
    slow poison počasi delujoč strup
    a slow worker počasen delavec
    slow and steady počasen in vztrajen
    slow and sure počasen in siguren
    he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
    he is slow to anger on se težko razjezi
    it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
    this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
    you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
    to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
    to be slow of wit biti počasne pameti
    he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
    he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
    to make slow progress počasi napredovati
    slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
    he is slow in the uptake on počasi dojema
    my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute

    2. prislov
    počasi

    slow! vozite počasi!
    read slower! čitaj(te) počasneje!
    my watch goes slow moja ura zaostaja

    3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
    zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati

    4. samostalnik
    (kriket) počasna žoga
  • slučájno by chance, accidentally; unexpectedly; by accident

    slučájno je bil navzoč he happened to be present
    iti slučájno mimo to happen to pass by
    slučájno je bila doma she happened to be at home
    če ga slučájno srečaš if you happen to meet him
    slučájno sem to slišal I came to hear of it
    slučájno je videl he chanced to see
    niste slučájno...? you didn't by any chance...?
    če bi se moje pismo slučájno izgubilo if my letter should happen to get lost
    slučájno se ne motim I am not mistaken as it happens
    slučájno se je spotaknil he happened to stumble
    slučájno sem naletel nanj I came acros him, I stumbled upon him, I light upon him
  • slúžba service; employment, employ; (mesto) post; job; duty; function; situation

    brez slúžbe unemployed, out of work, without employment, ZDA jobless
    v slúžbi on duty
    ne v slúžbi off duty
    v aktivni slúžbi on active service
    honorarna slúžba honorary duties
    težka, naporna slúžba hard work
    lahka slúžba sinecure, (pogovorno) soft job
    »mastna« slúžba very well paid service
    odgovorna slúžba a responsible post (ali job)
    vojaška slúžba military service
    slúžba božja religija service, divine service, public worship, mass, (navadna) low service, (slovesna) high mass
    javne slúžbe public services pl
    telefonska slúžba telephone service
    prošnja za slúžbo application
    stalna slúžba permanent situation
    nastop slúžbe taking up one's post (ali duties)
    izguba slúžbe loss of employment
    odpust iz slúžbe dismissal (ali removal, dismission, discharge) from one's job (ali post), (začasen) suspension, (pogovorno) the sack
    zloraba slúžbe abuse of official authority (ali power)
    zanemarjanje slúžbe neglect of one's duties
    posredovalnica za slúžbe employment agency, (nekdaj) servants' registry
    slúžba s polnim delovnim časom full-time job
    slúžba državne varnosti state security service
    biti v slúžbi to be on duty (ali in charge)
    biti v slúžbi, imeti slúžbo to be in employment, to have a job (ali a post, a situation); to be employed, to be working
    on ni za to slúžbo (figurativno) he is a square peg in a round hole, he is a round peg in a square hole
    biti usposobljen za slúžbo to be qualified (ali competent) for a job
    nastopiti slúžbo to take up one's duties
    opravljati slúžbo to perform official duties
    iskati slúžbo to look out for a situation, to apply for a post
    izgubiti slúžbo to lose one's job (ali post)
    biti brez slúžbe to be out of work (ali out of a job)
    odpustiti iz slúžbe to dismiss, to discharge, pogovorno to sack, to fire, to kick out
    biti odpuščen iz slúžbe to get the sack
    mati ji je odpovedala slúžbo Mother gave her notice
    slúžbo dobijo (v oglasih) situations vacant
    slúžbo iščejo situations wanted
    vojaška slúžba je obvezna military service is compulsory
    vreči iz slúžbe to throw out of employment
    umakniti se iz slúžbe (iti v pokoj) to retire from work (ali one's occupation)
    vzeti slúžbo pri kom to start working for someone
    vzeti, sprejeti v slúžbo posla to engage a servant
    sprejeti koga v slúžbo to take someone into one's service
    zamuditi slúžbo to be late for duty
  • small1 [smɔ:l] pridevnik
    majhen (po velikosti, obsegu, številu, starosti, količini, pomembnosti); maloštevilen; kratek, kratkotrajen; redek, lahek, vodén (o pijači)
    narečno ozek
    figurativno nepomemben, malo važen, neznaten, brez večje vrednosti; ozkosrčen, ozkogruden, malenkosten; šibek, skromen, reven; nizek; majhne moralne vrednosti, podel; osramočen

    at a small rate poceni
    in a small way, on a small scale v majhnem razmerju, v malem, skromno, malo
    on the small side nezadostno velik, ne prevelik
    small and early party družba maloštevilnih gostov, ki se kmalu razide; intimna večerna zabava
    a small beginning majhen, skromen začetek
    small blame to them ni se jim treba sramovati, to jim ne dela sramote; ni jim treba zameriti
    and no blame to him! in kdo ga ne bi (po)karal!
    small cattle drobnica
    small drinker slab pivec
    small farmer mali kmet, mali posestnik
    small gross 10 ducatov
    small hand navadne pisane črke
    small hours ure po polnoči, male ure
    small letters male črke
    small means nezadostna sredstva
    a small place majhen kraj
    a small poetično nepomemben pesnik
    small rain dežek, droben dež
    small talk kramljanje, klepet(anje)
    the small voice, the still small voice figurativno glas vesti
    small wonder temu se je komaj čuditi
    it is small of him to remind me of it malenkostno je od njega, da me spomni na to
    that is only a small matter to je le malenkost
    I call it small of him smatram, da je to nizkotno od njega
    to feel small sramovati se
    I found the way at last, and small thanks to you for your directions končno sem našel pot, in za to se mi ni treba zahvaliti vašim navodilom
    he has small Latin and less Greek latinski zna malo, grški pa še manj
    I have had small experience of such matters doslej imam malo izkušenj v teh stvareh
    he has too small a mind not to be jealous of your success preozkosrčen je, da ne bi bil ljubosumen na vaš uspeh
    to make s.o. feel small figurativno osramotiti koga
    to make o.s. small napraviti se majhnega
    to live in a very small way zelo skromno živeti
    he was surprised, and no small wonder bil je presenečen, in nič čudnega (če je bil)
    it will take only a small time to bo vzelo le malo časa
    everybody thought it small of him to refuse to help vsakdo je smatral, da je grdó od njega, da je odklonil pomoč
  • smátrati to consider, to think, to regard, to judge, to believe, to deem, to view, to look upon (as)

    smátrati se to regard oneself (za as), to consider oneself, to deem oneself, to believe oneself
    smatram ga za poštenjaka I believe him to be an honest man
    smatrajo ga za pametnega človeka he is considered a clever man
    smátrati kaj za pravilno to deem something right
    ne smatram ga za kaj posebnega I would say he's no great shakes
    smatra se za zadostno it is deemed sufficient
    smatram, da je to moja dolžnost I deem (ali I feel, I hold) it my duty
    vedno sem te smatral za svojega najboljšega prijatelja I have always considered you my best friend
    smatram ga za zmožnega, da to stori I believe him able to do it (ali capable of doing it)
  • sméh laughter; laugh

    salve sméha fits pl of laughter
    prisiljen sméh strained laugh, forced laugh
    homerski sméh Homeric laughter
    hrupen sméh horselaugh, guffaw
    sredi sméha amid laughter
    ni mi do sméha I don't feel like laughing
    sméh ga bo (že) minil he will laugh on the wrong side of his mouth
    bušiti, bruhniti v sméh to burst out laughing
    prasniti v sméh to break into a laugh
    sméh me je posilil I was overcome by (a fit of) laughter
    spraviti koga v sméh to make someone laugh
    s sméhom izraziti prezir to laugh one's contempt
    s sméhom se zahvaliti to laugh one's thanks
    pokati od sméha to split one's sides laughing (ali with laughter), to be convulsed with laughter
    skoraj počiti od sméha to laugh fit to burst, to be in stitches
    spraviti družbo v sméh to set the company laughing
    tuliti od sméha to roar with laughter
    umirati, zvijati se od sméha to laugh one's head off
    to ni za sméh this is no laughing matter
    povzročiti (splošen) sméh to raise a laugh
    v sméh me spravljaš you amuse me
  • smét smetí pl sweepings pl, litter, refuse; (odpadki) rubbish, garbage, refuse

    pobiranje smét, smetíi refuse collection
    kup smét, smetíi rubbish heap
    voz, avto za odvoz smét, smetíi garbage truck; dustcart, ZDA dirt wagon
    ima denarja kot smét, smetíi he has tons of money
    odvoz smét, smetíi refuse collection, sanitation service
    peč za sežiganje smét, smetíi incinerator, destructor
    odlaganje smét, smetíi, odpadkov tukaj prepovedano! no rubbish may be dumped here!, tip no rubbish here!
  • smíliti se to have (ali to take) pity on, to pity, to commiserate

    smili se mi I feel pity for him, I pity him, I am sorry for him
    ona se nam smili we are sorry for her
    smilite se mi I am sorry for you
    smíliti se sam sebi to be sorry for oneself
  • smísel sense; (pomen) meaning, signification; (volja za) mind, turn, taste

    v nekem smísel in a certain sense
    v pravem smíslu besede in the true sense of the word
    v istem smíslu in the same sense
    v polnem smíslu besede in the full sense of the word
    v prenesenem smíslu in the figurative sense
    v ožjem smíslu in a narrow (ali limited) sense
    v smíslu (duhu) zakona in (ali according to) the spirit of the law
    kakšen smísel ima to? what's the sense of that?
    brez smísla void of sense, senseless
    to je brez smísla this is senseless
    to ni bil smísel mojih besed that was not the meaning of my words
    govoril je v istem smíslu he spoke to the same effect
    to nima nobenega smísla that's no good
    nima smísla hoditi tja it's no use (ali there's no sense) going there
    ne imeti smísla (koristi) to be useless, to be of no use, to be to no purpose
    on nima smísla za... he has no taste for, he does not care for...
    on ima smísla za tehniko he is technically-minded, he has a mechanical bent
    za to nimam smísla my tastes do not go that way
  • smite*2 [smáit]

    1. prehodni glagol
    napasti; udariti; udarjati (na harfo); kaznovati
    zastarelo zadati težak udarec (komu)
    zastarelo pobiti, ubiti, usmrtiti; uničiti
    figurativno zadeti, pasti na, obsijati, posijati na; gristi, mučiti; (pasivno) biti očaran (prevzet, zanesen, fasciniran)

    2. neprehodni glagol
    udarjati, deliti udarce (često smite out)
    boleti

    to smite s.o. dead ubiti koga
    to smite s.o.'s head off odbiti komu glavo
    to smite s.o. hip and thigh figurativno popolnoma potolči koga
    her conscience smote her for her ingratitude vest ji je očitala njeno nehvaležnost
    his conscience smote him vest ga je zapekla
    he was smitten with her beauty njena lepota ga je popolnoma prevzela (očarala, fascinirala, osvojila)
    God shall smite thee bog te kaznuj
    my heart smote me srce me je zabolelo
    an idea smote him v glavo mu je šinila (neka) misel
    the light smote her hair svetloba ji je obsijala lase
    a noise smote his ear hrup mu je udaril na uho
    he was smitten with a desire popadla ga je želja
    to be smitten with biti udarjen, biti zaljubljen v
    the town was smitten with plague kuga je udarila na mesto
  • smodník blasting powder, gunpowder, powder

    brezdimni smodník smokeless powder
    razstrelilni smodník blasting powder
    sodček smodníka powder keg, (figurativno) tinder
    sedeti na sodčku smodníka (figurativno) to be sitting on a powder keg
    zanetiti sodček smodníka to set a match to a powder keg
    ni iznašel smodníka (figurativno) he won't set the Thames on fire
    tratiti (zaman) smodník to waste one's powder
  • smother [smʌ́ðə]

    1. samostalnik
    gost dim, oblak dima; zadušljiv dim, gosta para, megla, dušeče ozračje; tlenje, kadeč se pepel; snežni oblak
    figurativno zmeda, zmešnjava

    from the smoke into the smother iz hudega v hujše, z dežja pod kap

    2. prehodni glagol
    (za)dušiti, potlačiti; obsuti (with z)
    pokriti s pepelom (žerjavico); prekriti, utajiti, pridušiti (često up)
    pražiti, dušiti
    šport čvrsto objeti (nasprotnika)

    smothered chicken dušèn piščanec
    with smothered curses s pridušenimi kletvicami
    to be smothered with work dušiti se v delu
    to smother s.o. with kisses zadušiti, obsuti koga s poljubi
    to smother a rebellion zadušiti upor
  • smŕt death; decease; (vladarja) demise; departure (from life)

    smŕt na grmadi death at the stake, the stake
    smŕt na morišču death on the scaffold
    smŕt od utopitve death by drowning
    smŕt od zadušitve death by asphyxiation (ali suffocation, smothering, strangling)
    smŕt s strelom v glavo death from a bullet in the head
    navidezna smŕt suspended animation
    črna smŕt (kuga) Black Death
    Smrt s svojo koso Death with his scythe
    na smŕt bolan fatally ill, dangerously ill
    do smŕti utrujen tired to death, tired out, dead beat; (od dela) done in, worn out, vulgarno buggered, knackered
    konjska smŕt (= konjederec) flayer, VB knacker
    smŕt na vešalih hanging
    kamenjan do smŕti stoned to death
    rojen po očetovi smŕti posthumous
    junaška smŕt a hero's death
    do svoje smŕti to one's dying day
    obletnica smŕti anniversary of someone's death
    letnica, leto smŕti year of someone's death
    preziranje smŕti contempt for death
    uradna proglasitev smŕti official declaration of death
    boj za življenje ali smŕt life-and-death struggle
    smŕt izdajalcu! death to the traitor!
    smŕt fašizmu - svobodo narodu! Death to Fascism - Liberty to the People!
    biti na pragu smŕti to be (lying) at death's door
    to bo moja smŕt this will be the death of me
    boriti se s smŕtjo to be at one's last gasp (ali breath), to breathe one's last, to be at death's door, to be on one's deathbed
    gre za življenje ali smŕt (za biti ali ne biti) it is a matter (ali case) of life and death
    iti v smŕt za... to give one's life for...
    drveti v zanesljivo (gotovo) smŕt to rush headlong to certain death
    na smŕt se dolgočasiti to be bored to death
    do smŕti izkrvaveti to bleed to death
    pogledati smŕti v oči to look death in the face
    obsoditi na smŕt to sentence (ali to condemn) to death
    imeti (storiti) lepo smŕt to die a happy death
    umreti junaške smŕti to meet a hero's death
    umreti naravne smŕti to die a natural death
    umreti nasilne smŕti to die a violent death, (zlasti biti obešen) to die in one's shoes
    povzročiti smŕt kake osebe to be the death of someone
    uiti smŕti to escape death
    umreti lahke smŕti to die an easy death
    umreti bedne smŕti to die a dog's death
    sam si zadati smŕt to make away with oneself, to take one's own life, to commit suicide
    biti obsojen na smŕt (figurativno) to earn the wages of sin