Franja

Zadetki iskanja

  • nabóren

    nabórni dan recruiting day, call-up day
    nabórni častnik recruiting officer, recruiter
    nabórni urad recruiting office
  • nágniti2 to incline, to slope, to lean, to dip, to bend, to tilt; to bow

    nágniti se to incline
    nágniti se k to lean forward (ali over) towards; to dip; to list; to bend; (oseba) to bend, to incline, to lean
    dan se je nagnil the day was drawing to a close
    nágniti se skozi okno to lean out of the window
  • name2 [néim] prehodni glagol
    imenovati, nazivati, zvatti (after, from po)
    omeniti po imenu, poklicati po imenu, našteti; imenovati, določiti (for za)
    določiti (datum)
    britanska angleščina, parlament posvariti, pozvati k redu

    to name but one da omenim le enega
    to be named after dobiti ime po kom
    he is not to be named on the same day with me še zdaleč mi ni enak
    to name the day določiti dan poroke
    to name one's price (conditions) povedati svojo ceno (pogoje)
  • napóčiti to break; to dawn

    dan je napočil day dawned, day was breaking
    ko je napočil dan at dawn, at daybreak, at break of day
    ko je napočila noč at nightfall
  • naslédnji (the) next; (the) following; subsequent, consecutive, ensuing; succesive

    naslédnji hip (the) next moment
    za naslédnje leto for the ensuing year
    naslédnji dan, naslédnjega dne on the following day
    v mojem naslédnjem pismu in my next letter
    v naši naslédnji številki in our next issue (ali number)
    naslédnji drugi dan the next day but one
    naslédnj, ki je prišel, je bil... the next to come was...
    moje mnenje je naslédnje: my opinion is as follows:
  • naváda habit; habitude, wont; (šega) custom; use, usage, practice

    iz naváde by habit
    po svoji stari navádi according to one's usual practice
    po njegovi navádi according to his habit (ali wont)
    naváda je... it is customary...
    ukoreninjena naváda deep-rooted (ali inveterate) habit
    šege in naváde manners and customs
    moč naváde the force of habit
    življenjske naváde habits of life
    po navádi in the usual way, usually, as a rule, as usual
    naváda je železna srajca habit (ali custom, use) is second nature
    kakor je bila moja naváda as my custom was
    delati kaj iz naváde to do something from force of habit
    imeti navádo to be in the habit (of), (samo v preteklem času) to use
    imel je navádo priti k meni vsak dan he used to come to me every day
    navzeti se slabih navád to pick up bad habits
    opustiti navádo to give up (ali to drop) a habit
    postati naváda to grow into a habit
    to prehaja v navádo it is growing into a habit
    vdajati se navádi to give way to a habit
    to je stvar naváde it is a matter of habit
    ki je suženj naváde habit-ridden
  • nedélja Sunday; Lord's Day

    ob nedéljah on Sundays
    prihodnjo (zadnjo) nedéljo next (last) Sunday
    v nedéljo zvečer on Sunday evening
    vsako nedéljo every Sunday
    cvetna (velikonočna, binkoštna, bela, pustna) nedélja religija Palm (Easter, Whit, Low, Shrovetide) Sunday
    ni vsak dan nedélja (figurativno) Christmas comes but once a year
  • neodvísnost independence (od of)

    Dan Neodvisnosti (ZDA 4. julij) Independence Day
  • New Year [njú:jə́:] samostalnik
    Novo leto

    New Year's Day novoletni dan
    New Year's Eve staro leto, Silvestrovo
  • night [náit] samostalnik
    noč; večer, mrak, tema (tudi figurativno)

    at (ali by, in the) ponoči
    all night (long) vso noč
    night by night noč za nočjo
    night and day noč in dan, vedno
    in the dead of night v gluhi noči
    a dirty night viharna noč
    to bid (ali wish) s.o. good night želeti komu lahko noč
    to have a night out (ali off) imeti prost večer
    last night sinoči
    the night before last predsinoči
    to make a night of it krokati, prekrokati noč
    pogovorno o'nights ponoči
    to pass a good (bad) night dobro (slabo) spati
    to stay the night at prenočiti v (kraju), pri (kom)
    one-night stand enkratna predstava
    this night drevi
    to turn night into day ponoči delati
    he went forth into the night noč ga je vzela
  • nóč night; night-time, nightfall; (tema) darkness, dark

    do nóči till dark
    pozno v nóč far into the night, till late at night
    pred nóčjo before nightfall
    vsako nóč every night, nightly
    nóč za nóčjo night after night
    sredi trde nóči in the dead of the night, at dead of night
    preko nóči, čez nóč overnight
    pod nóč in the dusk
    vso, celo nóč all night (long)
    neke nóči one (certain) night
    preteklo nóč last night
    cele nóči for whole nights
    neke temne nóči on a dark night
    lahko nóč! good night!
    trajajoč vso nóč nightlong, all-night
    nóč na dan (24 ur brez prekinitve) around the clock
    mesečna nóč moonlit (ali moonlight) night
    kresna nóč Midsummer Night
    božična, sveta nóč religija Christmas Eve
    novoletna nóč New Year's Eve
    velika nóč religija Easter
    poročna nóč wedding night, nuptial night
    šentjernejska nóč zgodovina the Massacre of St. Bartholomew's Eve
    polarna nóč the polar night
    viharna nóč a dirty night
    nóč brez spanja a sleepless night, a restless night
    1001 noč Arabian Nights' Entertainments pl, the Arabian Nights pl
    nóč se dela it is getting dark; it is growing dark
    biti različen kot nóč pa dan to be as different as chalk and cheese
    prebiti dobro (slabo) nóč to have (ali to pass) a good (a bad) night
    nóč in dan mislim na to I keep thinking of it night and day
    vso nóč sem spal I slept the whole night (through)
    prebil sem nóč brez spanja I had (ali passed) a sleepless night, I did not sleep a wink all night
    vso nóč nisem niti za hip zatisnil očesa I could not get a wink of sleep all night
    prekrokati nóč to make a night of it
    prebdeti, prečuti nóč to sit up all night
    on bdí dolgo v nóč he sits up late, he keeps late hours
    delati nóč in dan to work night and day
    ostati čez nóč (prenočiti) to stay the night
    nóč ga je vzela he slipped away under cover of night
  • nôga foot, pl feet; (krak) leg; (klavnih živali) hoof, pl -s, hooves, (za jed) trotter; (čaše) stem, foot; (mize, stola) leg

    prednja nôga foreleg
    zadnja nôga hind leg
    od glave do nôg from head to foot, from top to toe
    prekrižanih nôg cross-legged
    zaspale nôge (mravljinci v nogah) pins and needles
    lahkih nôg light-footed, light-foot
    umivanje nôg footwashing
    ki ima nôge na O bandy-legged, bandy, bowlegged
    nôge na X knock-knees
    ki ima nôga na X knock-kneed
    že biti na nôgah to be on one's feet
    ves dan sem že na nôgah I have been on the go (ali run off my feet) all day
    biti z eno nôgo v grobu to have one foot (ali one's feet) in the grave, to be on one's last legs
    biti šibak v nôgah to be unsteady (ali groggy) on one's feet (ali pogovorno on one's pins)
    on je slab v nôgah (slab hodec, pešec) he is a poor walker
    pomagati komu na nôge to help someone up on his feet
    sam si pomagati na nôge (figurativno) to lift oneself up by one's own bootstraps
    obdržati se na nôgah to keep one's legs
    metati komu polena pod nôge to put a spoke in someone's wheel, to thwart someone
    nôge me bolijo my legs hurt, I have a pain in my legs
    on ima umetno nôgo he has an artificial leg
    podstaviti komu nôgo to trip someone (up)
    postaviti koga na nôge to set someone on his feet
    spraviti, postaviti koga zopet na nôge to put someone back on his feet
    postaviti se na lastne nôge (figurativno) to stand on one's own two feet
    postaviti se spet na nôge to recover one's footing
    prestopati se z nôge na nôgo to shift one's weight from one foot to the other
    pretegniti si nôge, iztegniti nôge to stretch one's legs
    skočiti na nôge to spring (ali to start, to leap) to one's feet
    skakati po eni nôgi to hop
    stati na šibkih nôgah (figurativno) to stand on a weak foundation
    stopiti komu na nôgo to tread upon someone's foot
    teptati z nôgami to trample (ali to tread) underfoot
    udariti z nôgo ob tla to tap (ali to stamp) one's foot
    vidim sledove njegovih nôg v snegu I can see his footprints in the snow
    vstati z levo nôgo (figurativno) to get out of bed on the wrong side
    nôge so me začele boleti I became footsore
    nôga mi je zaspala my leg (ali foot) has gone to sleep
    izviniti si nôgo to sprain one's ankle
    braniti se z rokami in nôgami proti čemu to fight against something tooth and nail
    pasti komu k nôgam to fall at someone's feet
    živeti na veliki nôgi (razkošno) to live in grand style
    stati na lastnih nôgah to stand on one's own feet, to be on one's own, to be independent
  • nose1 [nóuz] samostalnik
    nos, smrček
    figurativno voh; konica, osina, kljun (ladijski); odprtina (cevi)
    sleng vohljač
    britanska angleščina duh po čaju (senu)

    with one's nose in the air prevzetno
    to bite (ali snap) s.o.'s nose off ostro napasti, obregniti se ob koga
    to blow one's nose usekniti se
    to cut off one's nose to spite one's face samemu sebi škoditi, obrisati se pod nosom
    to count (ali tell) noses šteti prisotne, šteti privržence
    to follow one's nose hoditi za nosom, delati po nagonu
    to have a good nose for s.th. imeti dober nos za kaj, vse izvohati
    to keep one's nose to the grindstone kar naprej garati
    to lead s.o. by the nose imeti koga na vajetih
    to look down one's nose čemerno gledati
    to make long nose; ali to thumb one's nose at kazati komu osle
    ameriško, pogovorno on the nose točen
    to pay through the nose preplačati, mastno plačati
    as plain as the nose in one's face jasno ko beli dan
    to poke (ali push, thrust) one's nose into vtakniti nos v vsako reč, vmešavati se
    not to see beyond one's nose ne videti delj od svojega nosu, imeti ozko obzorje
    to speak through one's nose govoriti skozi nos, nosljati
    to put s.o.'s nose out of joint izpodriniti koga
    right under one's (very) nose pred nosom, pred očmi
    to turn up one's nose at vihati nos
    nose of wax mehak ko vosek, slabič
    parson's kurja škofija
  • novoléten New'Year's

    novolétni dan New Year's Day
    novolétna voščila New Year greetings, compliments pl of the season
  • občútiti (bolečino, mraz, toploto) to feel; to percive

    občútiti se to make oneself felt
    občútiti kaj to be aware (ali cognizant) of something
    učinek mojega padca se je občutil šele naslednji dan the effect of my fall was felt only the next day
  • obísk visit; call; (prisotnost) attendance; (oseba) visitor, company

    dan obiskov visiting day
    ure obiskov visiting hours pl, at home
    zelo kratek obísk a flying visit
    državni obísk state visit
    nastopni obísk first visit
    vljudnostni obísk duty call
    službeni obísk formal call
    poslovilni obísk farewell visit
    prijateljski obísk informal call; goodwill visit
    obísk bolnikov visit to (ali visiting of) patients
    letni poprečni obísk average annual attendance
    biti na obísku to be on a visit
    biti pri kom na obísku to be calling on someone
    delati obíske (o zdravniku) to make (ali to do, to go) one's rounds (z avtom by car)
    sem le na obísku tu I am only a visitor here
    sestra je na obísku pri teti my sister is on a visit to her aunt('s)
    imeti obísk to have visitors
    imamo vedno mnogo obískov we always have a lot of visitors
    danes sem imel mnogo obískov today I have had many calls (ali many callers)
    napraviti kratek obísk to pay a call, to drop in, (pri kom) to pay someone a flying visit
    vrniti obísk komu to return someone's visit (ali someone's call)
    priti na obísk to pay a visit (h komu to someone), to call (up)on someone, to come to see someone
  • obračún statement of account, itemized statement; account; (v banki) statement, clearing; balance; settlement

    čas obračúna je tu (figurativno) the game's up, arhaično the jig is up!
    imeti obračún s kom (figurativno) to have a bone to pick with someone
    podati obračún o to give an account of
    s teboj imam majhen obračún I have a a small matter to settle with you
    dan obračúna bo prišel the day of reckoning will come
    mesečni obračún monthly settlement
    končni obračún final account
  • obrók ration; instalment

    dnevni obrók daily ration
    obróki sladkorja rations pl of sugar
    železni obrók hrane iron ration(s)
    imamo tri obróke (jedi) na dan we have three meals a day
    omejiti obróke (hrane) to ration
    deliti obróke to serve out rations, to ration out
    imeti živila na obróke to be rationed for food
    (od)plačevanje na obróke hire purchase, ZDA instalment plan
    plačljivo v mesečnih obrókih payable by monthlyinstalments
    plačevati v obrókih to pay by instalments
  • off1 [ɔ(:)f] prislov

    1.
    (smer, večinoma v zvezi z glagoli) stran, proč (he rode off odjahal je)

    2.
    oddaljenost (krajevno in časovno) od tu, od tod; od sedaj (far off daleč, a month off čez en mesec)

    3.
    od, proč, dol, raz (off with your hat odkrij se)

    4.
    ugasnjen, izklopljen, zaprt (radio, luč, plin itd.)

    5.
    prekinjen, končan, razprodan (the bet is off stava ne velja več, the whole thing is off vse je padlo v vodo, oranges are off pomaranč ni več)

    6.
    (dela) prost (to take a day off vzeti si prost dan)

    7.
    čisto, do kraja (to drink off vse izpiti, to sell off razprodati)

    8. ekonomija
    (trg) medel, slab (the market is off)

    9.
    ne sveže, pokvarjeno (hrana)

    10. šport
    ne v formi

    11. ameriško
    v zmoti (you are off on that point motiš se v tem)

    12.

    Razno:

    be off!, off you go!, off with you! odidi, proč s teboj!
    to be off oditi, motiti se, biti prismojen (navadno a little off), biti odpovedan
    to be well (badly) off biti dobro (slabo) situiran
    to break off negotiations prekiniti pogajanja
    to call off odpovedati (sestanek)
    to cast off zavreči
    to kill off vermin pokončati mrčes
    on and off tu in tam
    10 per cent off 10 procentov popusta
    right off, straight off takoj
    to see s.o. off spremiti koga, ki odpotuje
    to take off vzleteti(letalo)
    how are you off for? kako si kaj z (denarjem)?
  • off3 [ɔ(:)f] pridevnik
    bolj oddaljen; stranski (ulica)
    figurativno postranski; desni (konj, stran česa, stran pri kriketu); prost (dan); slabši od običajnega
    (tudi ekonomija) manjvreden, slabše kakovosti, ki ne ustreza (off size)
    neverjeten; nesvež (sadje)

    an off chance slabo upanje, majhna verjetnost
    on the off chance na slepo srečo
    off colour slabše barve (dragulj), bled, nezdrav (človek)
    off day prost dan, figurativno slab dan
    off guard nepazljiv, nečuječ, nepripravljen
    in one's off o prostem času
    off season slaba sezona
    britanska angleščina the off side of the road desna stran ceste, bolj oddaljena stran