dežêla country; land; province
na dežêli in the country
na dežêlo to the country
deveta dežêla fairyland, land of milk and honey, Cockaigne, wonderland, lotusland, land of plenty
obljubljena dežêla the Promised Land
dežêla podpisnica signatory country
dežêla v razvoju developing country, underdeveloped country
sveta dežêla the Holy Land
hiša na dežêli country house, villa, (manjša) cottage, country home
dežêla, v kateri se cedita med in mleko a land flowing with milk and honey
življenje kot v deveti dežêli a life of idleness and luxury
iti na dežêlo to go on a trip to the country
tuje dežêle foreign countries
preseliti se na dežêlo to move to the country
iti v krtovo dežêlo (figurativno) to die
živeti na dežêli to live in the country
Zadetki iskanja
- diferénca difference
ne delam diferénce med njimi I don't distinguish (ali I see no difference) between them
diferénco je treba plačati there is still something to pay - dig*1 [dig] prehodni glagol & neprehodni glagol
kopati, izkopati, (iz)dolbsti; riti; suniti; raziskovati, preučevati
ameriško, sleng vneto delati, guliti se
to dig at s.o zbadati koga
to dig in the ribs suniti med rebra
to dig a pit for s.o. kopati komu jamo, grob
to dig one's way krčiti si pot - discriminate1 [diskrímineit] prehodni glagol & neprehodni glagol (between med; from od)
razlikovati, ločiti (against proti)
favorizirati, biti pristranski
to discriminate in favour of favorizirati, dajati prednost
to discriminate against zapostavljati - disrepute [dísripjú:t] samostalnik
slab glas, zloglasnost, razvpitost; sramota
to bring into disrepute, to bring disrepute upon s.o. spraviti koga v slab glas; navtika deti med staro železo (ladjo)
to fall (ali sink) into disrepute priti na slab glas - distánca distance
distánca med obema hišama the distance between the two houses
držati distánco to keep one's distance
držati distánco od koga to keep someone at a distance - distinction [distíŋkšən] samostalnik
razlika, različnost; odlika, priznanje, odlikovanje; ugled, znamenitost
a distinction without difference prav nobena razlika
to draw a distinction between razlikovati med - divide1 [diváid]
1. prehodni glagol (with)
deliti (in, into v; between, among med)
razdeliti (from)
ločiti; razmejiti (through)
krčiti pot
2. neprehodni glagol
biti deljiv (brez ostanka), (raz)deliti, cepiti se
parlament glasovati
to divide the Parliament (ali House) dati na glasovanje v parlamentu; glasovati - drop1 [drɔp]
1. neprehodni glagol (from)
kapljati, kaniti (with)
cediti se, teči; pasti, spustiti se; padati (cene) (from, out of)
ven pasti, izpasti; prenehati; pasti v nezavest, zrušiti se
figurativno umreti
2. prehodni glagol
pokapati; prelivati; izpustiti; opustiti, prekiniti; spustiti se; splaviti, povreči; oglasiti se pri kom; namigniti
to drop an acquaintance (ali s.o.) prekiniti stike s kom
to drop asleep zaspati
to drop astern zaostajati (za ladjo)
to drop the anchor usidrati se
to drop back to the old life vrniti se k staremu načinu življenja
to drop a hint namigniti
to drop a line napisati par besed
to drop from sight izginiti, zgubiti se
to drop to the rear zaosta(ja)ti
drop it! nehaj že!
to drop a bird ustreliti ptiča
figurativno to drop a brick narediti nerodno napako, ustreliti kozla, blekniti
to drop lamb ojagnjiti se
to let drop izpustiti
till one drops do onemoglosti
to drop short ne zadostovati; ne doseči cilja
to drop a bird on the wing ustreliti ptico med poletom
to drop a curtsy prikloniti se
figurativno to drop the curtain narediti konec
to drop into bad habits zabresti v slabe navade - drúg(i) -a, -o second; other, another
drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks - družábnost sociability; sociableness
pospeševati družábnost med člani to promote sociability among the members - ear4 [iə] samostalnik
uho; posluh; ušesce, luknjica
figurativno pozornost
to be all ears napeto poslušati
to be by the ears skočiti si v lase
to bring the house (ali hornet's nest) about one's ears razdražiti množico proti sebi
my ears are burning v ušesih mi zveni
to fall (ali go) together by the ears skočiti si v lase
with a flea in the ears strogo grajo
to give ear pazljivo poslušati
to have (ali earn, win) the ear of s.o. biti od koga uslišan
to have itching ears rad opravljati
to have long ears biti radoveden
to have no ears ne imeti posluha
in at one ear and out at the other skozi eno uho noter in skozi drugo ven
to lend (ali turn) a deaf ear ne poslušati
little pitchers have long ears stene imajo ušesa
to play by ear igrati po posluhu
to make a silk purse out of a sow's ear iz slabe snovi narediti dobro stvar
an ear for music dober posluh za glasbo
over (head and) ears preko ušes
to prick up one's ears napenjati ušesa
quick ear dober sluh
to reach the ear of s.o. priti komu na uho
to set by the ears povzročiti prepir, nahujskati, spreti
to stop one's ears zamašiti si ušesa
up to the ears preko ušes
to tickle the ears laskati
walls have ears stene imajo ušesa
to win s.o.'s ear biti od koga uslišan
a word in your ears strogo zaupno, med nama povedano
I would give my ears glavo stavim - eight [eit]
1. štetje
osem
2. samostalnik
osmica
šport osmerec
the Eights tekma osmercev med Cambridgem in Oxfordom
to have one over the eight biti okajen - enák equal, even, (vrednost) equivalent, (isti) same, identical; (podoben) like, alike, similar; (enoličen) uniform; equable
dve enáki števili two equal numbers
enáka razdalja equidistance
enáka temperatura an even temperature
biti enák to equal, to be the equal of, to be equal, to be on a par with
ni mu enákega he has no equal, there is no one to match him, he is without an equal, he is unrivalled
ni ti enák he is not your equal
to ni bil enák boj it was not an equal fight
boj med enakima nasprotnikoma equal fight
boriti se ob enákih pogojih to fight on equal terms
naleteti, najti sebi enákega to meet one's match
imeti enáke deleže to have equal shares
vsi državljani so enáki pred zakonom all citizens are equal before the law
skušati biti enák to emulate, to vie with
sta kar enáka (= imata iste napake) they are tarred with the same brush!
plačati (vrniti) enáko z enákim (figurativno) to give someone tit for tat, to pay someone back in his own coin
enako se z enákim druži birds of a feather flock together - equal1 [í:kwəl] pridevnik (equally prislov) (to)
enak, enakovreden; ravnodušen, miren; primeren, sposoben
arhaično pravičen
equal mark enačaj
to be equal to biti kos čemu
equal laws zakoni, ki veljajo za vsakogar
once ten is equal to ten enkrat deset je deset
equal fight boj med enakima nasprotnikoma
to be equal to doing s.th. biti zmožen kaj narediti
to be equal to the occasion biti kos čemu - equation [ikwéišən] samostalnik
izenačitev
matematika enačba
sign of equation enačaj
simple equation enačba prve stopnje
equation of payments srednji plačilni rok
equation of demand and supply izenačenje med povpraševanjem in ponudbo - fall*1 [fɔ:l]
1. neprehodni glagol (in, to, from)
pasti, padati; pripasti, pripadati; podreti, prevrniti, zgruditi se; popustiti, popuščati; upadati; spustiti se
zoologija roditi se; spuščati se; izlivati se; viseti; (z)manjšati, poleči se; poginiti; podleči; z vnemo se lotiti; propadati; zgoditi se; morati
2. prehodni glagol
ameriško, narečno sekati drevesa
o fall adoing začeti kaj (npr. alaughing zasmejati se)
to fall asleep zaspati
to fall to blows stepsti, spopasti se
to fall due zapasti (menica)
to fall dumb onemeti
to fall from favour pasti v nemilost
to fall flat doživeti neuspeh
to fall foul of spopasti se, napasti; prepirati se
to fall from grace grešiti
to fall in love zaljubiti se
to fall in two razpoloviti se
to fall into habit navaditi se
to fall into conversation with s.o. začeti pogovor s kom
to fall a prey (ali victim, sacrifice) postati žrtev
to fall into a rage pobesneti
to fall heir to podedovati po
to fall to pieces razpasti
to fall on a sword figurativno narediti samomor
to fall on one's feet imeti srečo, izvleči se
his face fell kislo je pogledal
to fall to one's lot biti komu usojeno
to fall between two stools usesti se med dva stola
to fall into oblivion biti pozabljen - feeder [fí:də] samostalnik
jedec; jasli, korito; pritok; stranska proga ali cesta; slinček; steklenica za zalivančka
dainty feeder izbirčen jedec
a large (ali gross, greedy) feeder velik jedec, požrešnež
feeder service avtobusna zveza med mestom in letališčem - fire1 [fáiə] samostalnik
ogenj, plamen, požar; streljanje
figurativno gorečnost, navdušenje, vnema, razburjenje; vročica; pekel; smrt na grmadi
to add fuel to the fire prilivati olje v ogenj; poslabšati; razpihovati strasti
medicina St. Anthony's fire šen
between two fires med dvema ognjema
a burnt child dreads the fire kdor se opeče, je drugič previden
to catch (ali take) fire vneti se
fire control stolp, s katerega vodijo streljanje; boj proti gozdnim požarom
fire department požarni oddelek
to go through fire and water mnogo pretrpeti
to lay a fire pripraviti za zakurjenje
to open fire začeti obstreljevati
out of the frying-pan into the fire z dežja pod kap
to pour oil on fire prilivati olje na ogenj, razdražiti, podpihovati
to set on fire, to set fire to zažgati, prižgati
vojska blind fire streljanje brez cilja, na slepo
to keep up a fire vzdrževati ogenj; nenehno obstreljevati
to be on fire goreti
there's no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj; iz nič ni nič
to set the Thames on fire narediti nekaj izrednega, iznajti smodnik
to strike fire izkresati ogenj
withering fire uničevalen ogenj
running fire salva strelov; zapovrstni napadi kritike - flexible [fléksəbl] pridevnik (flexibly prislov)
upogljiv; ubogljiv; voljan, prilagodljiv; gibčen, okreten
flexible gangway prehodni meh med vagonoma
fotografija flexible release žično sprožilo