Franja

together [təgéðə] prislov
skupaj, skupno, drug za drugim, obenem; hkrati, v en mah, istočasno; zaporedoma

together with skupaj z
for days together dneve in dneve, več dni zaporedoma
three days together tri dni zaporedoma (skupaj)
to call the people together sklicati ljudi skupaj
to bring together sestaviti, zbrati, združiti
this one costs more than all the others together tale stane več kot vsi ostali skupaj
the foes rushed together sovražniki so se spopadli
to get together zbrati
to go together iti skupaj, pristajati, ustrezati (o barvi itd.)
to live together skupaj živeti
to mix together (pre)mešati (se) medsebojno
to put together sestaviti
to undertake a task together skupno se lotiti naloge
he talked for hours together ure in ure je govoril (brez prekinitve)

tók² case; box; covering; (nožnica) sheath; (za revolver) holster

vtakniti v tók to put (back) in a case, arhaično to encase; to sheathe
tók za očala spectacle case

token [tóukən] samostalnik
znak (of česa); simbol; dokaz; darilo za spomin, spomin(ek); žeton; bon

as a token of my gratitude kot znak (dokaz) moje hvaležnosti
by token, by the same (ali this) token iz istega razloga; nadalje; vrhu tega, razen tega
in token of v znak, v dokaz česa
more by token toliko bolj (več) (as, that ko, ker)
token aid (le) simbolična pomoč
token coin (kovinski) žeton (za vožnjo)
token import uvoz manjše količine blaga kot obveza prihodnjih večjih naročil
token money zasilni denar
token payment delno plačilo kot priznanje dolga
token strike solidarnostna (svarilna, opozorilna) stavka
token vote parlament odobritev denarnega zneska, čigar višina ni obvezna
to give s.o. a ring as a token of love dati komu prstan v dokaz (znak) ljubezni
I'll keep it as a token obdržal si bom to za spomin(ek)
to wear black as a token of mourning nositi črno obleko v znak žalovanja

tolerable [tɔ́lərəbl] pridevnik (-bly prislov)
znosen; priličen; povprečen

a tolerable speech še kar dober govor
barely tolerable komaj znosen
I am in tolerable health sem kar dobrega zdravja

tongue [tʌŋ]

1. samostalnik
jezik
figurativno človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja
figurativno (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala)
tehnično tračnica, kretnica

furred (coated) tongue medicina obložen jezik
a fluent tongue, a sharp tongue dobro namazan, odrezav jezik
a long tongue, a sharp tongue dolg, oster jezik
tongue in cheek figurativno ironično
much tongue veliko govorjenja
slanderous tongue zlobni jeziki, obrekovalci
one's mother tongue materinski jezik
smoked tongue prekajen jezik
gift of tongues dar, talent za jezike
on the tip of one's tongue na konici jezika, na jeziku
he is all tongue on samo govoriči, njega je samo govorjenje, brbljanje
his tongue is too long for his teeth on je preveč jezikav, on preveč jezika
she is on the tongues of all men vsi jo vlačijo po zobeh
his tongue failed him jezik mu je odpovedal
to find one's tongue spregovoriti
he found his tongue jezik se mu je (spet) odvezal
to give tongue glasno govoriti, vpiti
to have a long tongue imeti dolg jezik, biti čenčav
to have a fluent (ready) tongue biti zgovoren
he has too much tongue kar ima na srcu, ima na jeziku
I have the word on the tip of my tongue besedo imam na jeziku
to hold one's tongue molčati
hold your tongue! drži jezik za zobmi! jezik za zobe!
to give (to lay) one's tongue to izraziti (izjaviti) se gledé
to keep a civil tongue in one's head ostati vljuden
I made a slip of the tongue zareklo se mi je
to put out one's tongue jezik pokazati
to speak with one's tongue in one's cheek govoriti ironično (posmehljivo, neiskreno, hinavsko)
to wag one's tongue neprestano brbljati, žlabudrati

2. prehodni glagol
dotakniti se, polizati z jezikom
pogovorno ozmerjati, ošteti
neprehodni glagol
klepetati, jezik vrteti

tool¹ [tu:l] samostalnik
orodje, priprava
tehnično strojno orodje
množina rokodelsko orodje
tehnično stružnica, veliko clleto; čopič (za lakiranje)
množina, vojska vojna oprema
navtika jedilni pribor
figurativno sredstvo, orodje

a poor tool in nespreten, neuporaben pri
burglar's tools vlomilsko orodje
he is a mere tool in their hands on je le orodje (sredstvo, lutka) v njihovih rokah
to make a tool of s.o. poslužiti se koga (za dosego svojih ciljev)

tooth¹ [tu:ɵ, ti:ɵ] samostalnik (množina teeth)
zob; tech zob (žage, glavnika itd.); zob kolesa; konica; kavelj; parožek
figurativno nagnjenje, posebna ljubezen (do)

tooth and nail figurativno z vso močjo; neizprosno
by the skin of one's teeth figurativno za las, komaj še (uiti)
in the teeth of kljub, navzlic; proti
the tooth of time zob časa
armed to the teeth oborožen do zob
long in the tooth star
a good set of teeth dobro zobovje
from the teeth outward figurativno površno
artificial tooth, false tooth umeten zob
corner (dog, eye, laniary) tooth podočnik
decayed tooth gnil zob
incisor (incision, cutting) tooth sekalec (zob)
loose tooth majav zob
milk (shedding) tooth mlečnik
molar (grinding) tooth kočnik
to clean one's teeth (o)čistiti si zobe
to clench one's teeth stisniti zobe
to cast s.th. in s.o.'s teeth komu kaj v zobe (v obraz) vreči; očitati
to cut one's (first) teeth dobi(va)ti (prve) zobe
to cut one's eye-teeth figurativno začeti spoznavati življenje
to draw s.o.'s teeth figurativno pristriči komu krila, napraviti koga neškodljivega
to escape by the skin of one's teeth za las uiti
to fight (to struggle) tooth and nail boriti se z vsemi močmi (zagrizeno, nepopustljivo)
to get one's teeth into s.th. zagristi se v kaj; trmasto (nepopustljivo) se česa lotiti
to grind one's teeth škripati z zobmi
to have a great tooth for fruit zelo rad imeti sadje
to have a sweet tooth biti sladkosneden, rad imeti sladkarije
to lie in one's teeth v obraz lagati; nesramno, predrzno lagati
to sail in the teeth of the wind pluti proti vetru
to set one's teeth stisniti zobe
this set my teeth on edge zaskominalo me je ob tem; to me je razburilo (ozlovoljilo)
to show ons's teeth pokazati zobe
to take the bit between one's teeth figurativno postati trmoglav; upreti se; osamosvojiti se

tòp vojska cannon, gun, piece of ordnance; (havbica) howitzer

brzostrelni tòp quick-firing gun
daljnostrelni tòp long-range gun
tòpovi pl cannon, artillery, ordnance
oblegovalni tòp siege gun
poljski tòp field gun
protiletalski tòp antiaircraft gun, (pogovorno) ack-ack gun
protitankovski tòp antitank gun
tòp, ki se opoldne sam sproži s pomočjo leče cannon-clock
domet krogle iz tòpa range of a gun
v dostrelu tòpa within gunshot
odporen proti strelu iz tòpa cannon-proof
hrana za tòpove (figurativno) cannon fodder, (arhaično) food for powder
grmenje tòpov cannonade, roar of cannon, thunder of the guns
strel iz tòpa gunshot
obstreljevanje s tòpovi gunfire
obstreljevati s tòpom to shell, to cannonade, to bombard
namestiti tòp to post (ali to station) a gun
ustreliti iz tòpa to fire, to discharge a gun, (s topovi celega boka ladje) to fire a broadside
streljati, ustreliti s tòpovi komu v pozdrav to fire a salute in someone's honour

torment¹ [tɔ́:mənt] samostalnik
muka, mučenje; (huda) bolečina, bol; trpljenje, stiska; nadloga
zgodovina natezalnica, mučenje

to be in torment prestajati muke
to suffer torments trpeti, prenašati muke
this child is a positive torment pogovorno ta otrok je prava nadloga (pokora)

torrent [tɔ́rənt] samostalnik
hudournik, gorski potok; deroč tok (vode, lave)
množina močna ploha, naliv
figurativno tok, poplava; izliv (besed, vprašanj); izbruh (bolečine)

a torrent of abuses ploha žalivk, psovk
it rains in torrents (dež) lije kot iz škafa (kot da bi se oblak utrgal)

toss¹ [tɔs] samostalnik
metanje (v zrak); met, lučaj; premetavanje (sem in tja); stresanje; metanje žreba, žreb(anje)
zastarelo nemir, razburjenje; padec (zlasti s konja)

full toss šport točen met
pitch and toss metanje novca v zrak (igra)
to be in a toss biti razburjen
to take a toss biti vržen, pasti iz sedla, s konja
to win the toss dobiti pri žrebanju, pri metanju novca v zrak

touch¹ [təč] samostalnik
dotik, dotikanje, stik, kontakt; zveza, spoj; otip, otipavanje; čutilo tipa, tip; občutnost, tankočutnost; lahen udarec; lahen napad (bolezni ipd.)
glasba udarec; (umetnost) poteza, črta; karakteristična, značilna poteza, izraz
figurativno roka, stil, izvedba, umetnost, spretnost
figurativno kakovost; pečat, kov, žig; primes, sled, nadih, malce
sleng stroka, področje
sleng izvabljenje (denarja), izprošen denar; prisleparjenje, kraja, "izžicanje"

at a touch pri dotiku
out of touch with brez stika z
on the slightest touch pri najrahlejšem dotiku
within touch of na dosegu
the touch of nature prirodna črta, simpatičnost po prirodi
a touch of pepper malce popra
a touch of romance nadih romantike
a touch of the sun sončarica
finishing touch zadnja poteza
a shilling touch sleng cena enega šilinga, stane en šiling
the Nelson touch figurativno spretnost (umetnost) izvleči se iz težavnega položaja
soft to the touch mehak za otip
that was a (near) touch! za las je šlo!
this isn't my touch to se me ne tiče
he has a touch of genius nekaj genialnega je v njem
be had a near touch za las (komaj) je ušel nevarnosti
to get into touch with priti v stik z, vzpostaviti zvezo z
to keep in touch with s.o. biti v stalnem stiku, imeti stalno zvezo s kom
to lose touch with s.th. izgubiti stik s čim
to put s.o. in touch with povezati, zvezati koga z (tudi telefonično)
to put s.th. to the touch postaviti kaj na preskušnjo

tough [tʌf]

1. pridevnik (toughly prislov)
žilav, trd, čvrst; močan, robusten, krepak; zdržljiv, vztrajen, nepopustljiv, energičen; zakrknjen, trmast; lepljiv; neugoden, težak, težaven; razvpit; grób, osoren, zadirčen

a tough customer človek, ki ga je težko ugnati
a tough job trdo, Btežko delo
tough luck figurativno smola
a tough neighbourhood razvpita soseščina
tough meat žilavo meso
a tough offender zakrknjen prestopnik
tough steel trdo jeklo
a tough will žilava, železna volja
he is in a tough spot with his boss slabó je zapisan pri svojem šefu
it is not so tough ni tako stabo

2. samostalnik
drznež, silak, robavs, neotesanec; hudoben (malopriden) človek; kriminalec, apaš; pridanič

továrniški

továrniško blago manufactured goods pl (ali articles pl); machine-made goods pl
továrniška cena factory price, price ex works
továrniški delavec factory worker (ali labourer), factory hand
továrniško delo work in a factory, factory work
továrniški izdelek manufactured article
továrniško izdelan manufactured, factory-made
továrniški direktor plant manager, managing director
továrniško nov brand-new
továrniško pakiranje original packing
továrniška napaka factory defect, flaw
továrniški dimnik factory chimney
továrniško mesto manufacturing town
továrniški oddelek manufacturing department
továrniško poslopje premises pl of a factory, factory building
továrniški odpadki refuse, (papir) waste
továrniški stroški costs of production
továrniška številka serial number
továrniška znamka trademark

tôžba complaint; lamentation; pravo charge, suit, accusation

groziti s tôžbo to threaten with a lawsuit
vložiti tôžbo to bring an action (proti komu against someone)
umakniti tôžbo to withdraw a charge
zavrniti tôžbo kot neosnovano pravo to reject a charge as unfounded
tôžba je bila zavrnjena tudi v drugi instanci the suit was rejected also in the court of second instance

track¹ [træk] samostalnik
sled (voza), kolotečina, kolesnica
navtika vodni razor (za ladjo)
navtika običajna pot, ruta; steza, pot, utrta pot
lov sled
šport steza, proga, tekališče, dirkališče; tek na dolge proge
železnica tir, tračnice, proga; širina tira
tehnično gosenica (traktorja, tanka); sled noge, stopala (zlasti ptic)

track-and-field sports lahka atletika
on track ekonomija na poti
on the track of na sledu
in one's tracks v kolotečini, na mestu
the beaten track utrta, shojena pot; figurativno običajni postopek, rutina
cinder track atletska steza, tekališče, tekmovalilče, dirkališče
off the tracks iztirjen, iz kolesnic, na krivi poti, na napačni sledi
a single (a double) track enotirna (dvotirna) proga
to be off the tracks iztiriti se, iti s prave poti; izgubiti sled; oddaljiti se od predmeta
to be on s.o.'s track biti komu na sledi
(clear the) track! (napravite prosto) pot! prostor!
to cover up one's tracks zabrisati svojo sled
to follow the beaten track iti po utrti, shojeni poti
he follows my tracks on gre po mojih stopinjah, se zgleduje po meni
to keep track of new publications tekoče zasledovati nove publikacije
to leave the beaten track kreniti po novi poti
to lose track of izgubiti sled, izgubiti iz vida
to make tracks sleng pobrisati jo, popihati jo, zbežati
to make tracks for s.o. sleng vneto koga zasledovati
to throw off the track iztiriti (kaj); zmešati sled

trade¹ [tréid]

1. samostalnik
trgovina, trgovski posli, kupčija, blagovna menjava (promet, posel)
ekonomija, navtika promet, vožnja; obrt, ceh, rokodelstvo, poklic; stroka, panoga, branša
zastarelo pot
zastarelo navada, ukvarjanje
kolektivno trgovci; odjemalci, odjemaistvo

Trade Board združenje delodajalcev in delavcev za reguliranje vprašanja dnin in plač
Board of Trade britanska angleščina ministrstvo za trgovino
balance of trade trgovinska bilanca
domestic trade, home trade notranja (domača) trgovina
trade arbitration gospodarska arbitraža
fair trade svobodna trgovina, temelječa na vzajemnosti
free trade svobodna trgovina
Jack of all trade oseba, ki se loti vsakega posla, je spretna v vsakem poslu
autumn trade sezonski posel
trick of the trade domislek, s katerim se dobijo odjemalci, se prekosi konkurenca
the trades pasatni vetrovi
the trade is brisk (dull) trgovina uspeva (zastaja)
to be a butcher by trade biti mesar po poklicu
to be in trade biti trgovec, baviti se s trgovino
to carry on the trade of s.th. trgovati s čim
he does a good trade njegovi trgovski posli uspevajo
he drove (carried on) a roaring trade posli so mu cveteli
every man to his trade vsak naj se drži svojega poklica
to spoil s.o.'s trade pokvariti komu (trgovske) posle

2. pridevnik
trgovski, trgovinski; posloven

trade arbitration gospodarska arbitraža
trade school trgovska šola
trade balance trgovinska bilanca

trade² [tréid] prehodni glagol
menja(va)ti blago (for za)
trgovati (z); proda(ja)ti, izmenjati
neprehodni glagol
trgovati, kupčevati, tržiti
zastarelo pogajati se za ceno, barantati

to trade seats with s.o. zamenjati sedež s kom
to trade in pardons trgovati, kupčevati z odpustki
to trade away (pod ceno) (raz)prodati (blago)
to trade off razprodati
to trade on špekulirati na (kaj), uporabiti (kaj) v svoj prid, izkoristiti (kaj)
to trade on the credulity of a client izkoristiti odjemalčevo lahkovernost
to trade in an old car for a new one dati star avto v plačilo za novega

train¹ [tréin] samostalnik
železnica vlak; vlečka (obleke); rep (repatice, kometa); spremstvo, suita; niz, vrsta, red, veriga; sprevod, procesija; posledica
tehnično kolesje (ure), vrsta koles, valjev
vojska črta smodnika, ki vodi k mini
vojska tren, komora, pratež
figurativno potek, tek
ameriško & kanadsko tovorne sani

by train z vlakom
in train v teku, v pripravi, v zarodku
a train of difficulties niz težav
drying train sušilni aparat
fast train brzovlak
funeral train pogrebni sprevod
camel train sprevod kamel
slow train potniški vlak
to go by train iti, peljati se z vlakom
to catch the train ujeti vlak
to change the train menjati vlak, prestopiti (na drug vlak)
he came with a hundred men in his train prišel je s spremstvom 100 ljudi
war brings many evils in its train vojna prinese s seboj mnogo zla
things are following their usual train stvari gredo svojo običajno pot
to put in train spraviti v gibanje, v tek
to miss the train zamuditi vlak
to take a train peljati se z vlakom

train² [tréin]

1. prehodni glagol
vzgajati, vzgojiti, izobraziti, izučiti, (iz)šolati; izvežbati, (iz)uriti, (z)dresirati
vojska vežbati; nameriti (upon na)
šport trenirati
agronomija gojiti
zastarelo privlačiti, mamiti, zapeljati, ureči, začarati

2. neprehodni glagol
vaditi se, vežbati se, (iz)uriti se, izučiti se; trenirati (se), pripravljati se (for za)
pogovorno train it
potovati z železnico
ameriško, pogovorno biti razposajen, divji

a trained nurse izučena (diplomirana) medicinska sestra (bolničarka)
the trained eye of the detective izurjeno oko detektiva
he is over-trained on je pretreniran
he was trained for the ministry bil je izšolan za duhovnika
to train a dog to beg (z)dresirati psa, da prosi
to train from London to Brighton pogovorno peljati se z vlakom iz Londona v Brighton
she has well-trained children ona ima dobro vzgojene otroke
to train a vine over a wall namestiti trto, da pleza in raste po zidu
I'll train it while you tramp it pogovorno jaz se bom peljal z vlakom, medtem ko boš ti pešačil