Franja

skrégan

biti skrégan s kom to be on bad terms with someone
skrégana sta they are on bad terms
z njim sem skrégan I am not on speaking terms with him

skrivnóst secret; mystery

državna skrivnóst state secret
skrivnósti narave the secrets of nature
velika, huda skrivnóst a dead secret
skrivnósti človeškega srca the secrets of the human heart
to je javna skrivnóst it is an open secret
čuvati, obdržati skrivnóst to keep a secret
nimava nobenih skrivnósti med seboj we have no secrets from each other
mehanika zanj nima skrivnósti mechanics have no secrets for him
biti zavit v skrivnóst to be shrouded in mystery
izdati skrivnóst to betray a secret, (figurativno) to spill the beans
uvesti koga v skrivnóst, izdati komu skrivnóst to let someone into a secret
izbrbljati skrivnóst to let out a secret, (figurativno) to let the cat out of the bag
izvabiti, izvleči skrivnóst iz to worm a secret out of
(raz)rešiti skrivnóst to solve a mystery
pojasniti skrivnóst to clear up a mystery
odkriti skrivnóst to find out a secret
skrivnóst mu je «ušla» he let a secret slip out
vedeti za skrivnóst to be in the secret, (pogovorno) to be in the know

skrókan seedy

biti skrókan to feel seedy

skrômen modest; humble; unassuming, unpretentious, unpretending; moderate; unostentatious

skrômno kosilo a frugal lunch
biti preskromen (figurativno) to hide one's light under a bushel
delati s skrômnimi sredstvi to work with limited means
po mojem skrômnem mnenju in my humble opinion
skrômno prislov modestly, humbly

sky¹ [skái]

1. samostalnik
nebo, nebesni svod; podnebje, klima
aeronavtika zračni prostor
zastarelo oblaki
pogovorno zgornja vrsta slik (na razstavi slik)
množina nebesa

in the skies figurativno (kot) v nebesih, presrečen
to the sky (skies) do neba, čez vse mere
out of a clear sky iz vedrega neba (zlasti figurativno)
under the open sky pod vedrim nebom
a warmer sky toplejše podnebje
the sky is blue (cloudy, overcast) nebo je modro (oblačno)
to drop from the skies (kot) z neba pasti
to praise (to laud) to the skies figurativno do nebes povzdigovati, v zvezde kovati
to rise to the skies dvigati se v nebo, v oblake
to sleep under the open sky spati pod milim nebom
if the sky fall we shall catch larks figurativno ne izplača se brigati za tisto, kar ne more biti

2. pridevnik

sky-reaching, sky-touching do neba segajoč
sky advertising trgovina reklama na nebu (ki jo napiše letalo)
sky battle zračna bitka
sky blue nebesna modrina
sky hook ameriško, pogovorno balon, sonda
sky parlour podstrešna soba
sky sign svetlobna reklama na hišah
sky train aeronavtika leteči tovorni vlak (veliko transportno letalo)
sky troops aeronavtika, vojska padalske čete
sky truck aeronavtika, ameriško transportno letalo, leteči tovorni vlak

slàb (moralno) bad, evil

precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe

slábši -a, -e worse

vedno slábši, -a, -e, vse slábši, -a, -e worse and worse
on je slábši, -a, -e kot njegov brat he is worse than his brother
danes je njegovo stanje še slabše his condition is even worse today
to bi bilo še slabše it would be worse still
vreme ne bi moglo biti slabše the weather is at its worst
slabše stvari nisi mogel napraviti you couldn't have done a worse thing
položaj postaja vedno slábši, -a, -e matters are going from bad to worse (ali are becoming worse and worse)

slate¹ [sléit]

1. samostalnik
(glinasti) skril(avec); (šolska) tablica iz skrila; ploščica iz skrila za kritje streh
ameriško, politika predvolilen seznam (kandidatov)

slate quarry skrilolom
slate roof skrilasta streha
a clean slate figurativno čista, neoporečna preteklost
to clean the slate zbrisati z gobo (tablico), figurativno razčistiti stvar, figurativno osvoboditi (znebiti, otresti) se obveznosti, odreči se tujim obveznostim do sebe
there is a slate loose in his roof, he has a slate loose sleng on ni čisto pri pravi pameti, manjka mu eno kolesce (v glavi)

2. pridevnik
škriljast, škriljaste barve

3. prehodni glagol
pokriti (streho) s ploščicami iz skrila; napisati na (skrilasto) tablico; odstraniti dlako (s kože)
ameriško, pogovorno predložiti koga za kandidata

slated roof skrilasta streha
to be slated for nomination biti predlagan (kandidiran) za imenovanje

sléd trace; trail; vestige; scent; track, (ladje) wake; (stopinje) footprints, footmarks pl; (zveri) scent; (kolotečina) rut

na slédi on the track
brez slédú without a trace
sveža sléd a hot (ali burning) scent
stara sléd cold scent
slédovi starih šeg vestiges pl of ancient customs
ni niti slédu o kakem dokazu there is not a trace (ali a vestige) of evidence
biti komu na slédi to be hot on someone's trail
biti na napačni slédi to be on a false scent
iti po slédi prednikov to follow in the footsteps of one's ancestors
iti s slédjo to run a scent
izgubiti sléd to lose the (ali a) scent, to be off the track, (na lovu) to be at fault
izbrisati vse slédove to efface all traces
njegov obraz je kazal (nosil) slédove njegove žalosti his face bore traces of his grief
priti komu na sléd to get on someone's track
priti na novo sléd (figurativno) to start a new hare
zopet odkriti sléd to recover the scent
speljati na napačno sléd to put off the scent, to put on the wrong track
zabrisati svojo sléd to cover up one's tracks
izginiti brez slédu to disappear without leaving any traces
policija je prišla na sléd the police have picked up the scent, pogovorno the police have smelt a rat
iti za pravo (napačno) slédjo to be on (ali to follow) the right (the wrong) scent

sleeve [sli:v]

1. samostalnik
rokav (obleke)
tehnično obojka, ki povezuje cevi; cev; torba (etui) za gramofonske plošče

half sleeve narokavnik
lawn sleeves rokavi iz fine tkanine, podobni škofovskim rokavom
leg-of mutton sleeve trikotni rokav
to creep up s.o.'s sleeve figurativno prilizovati se komu
to have a card up one's sleeve imeti skrito karto, pripravljeno za uporabo
to have s.th. up one's sleeve figurativno imeti nekaj za bregom, nekaj pripravljati, imeti skrite namene
to hang (to pin) on s.o.'s sleeve obesiti se komu za rokav, figurativno ravnati se po njegovih nazorih itd.
to laugh in one's sleeve škodoželjno se smejati
to roll (to turn) up one's sleeves zavihati rokave, figurativno pripraviti se za delo, za borbo
to wear one's heart (up)on one's sleeve figurativno preodkrito kazati svoja čustva, biti preveč zaupljiv

2. prehodni glagol
opremiti (obleko) z rokavi, prišiti rokave
tehnično opremiti z obojkami

slíčen alike, like; resembling; similar; analogous, parallel

in slíčno, in slíčni and the like, and suchlike
na slíčen način in like manner, similarly
biti slíčen to be similar, to bear a resemblance to
to je čisto njemu slíčno that's just like him
slíčna sta si kot jajce jajcu they are as like as two peas
slíčno se s slíčnim druži (figurativno) birds of a feather flock together

slide^*2 [sláid] neprehodni glagol
drseti, zdrsniti, spodrsniti, zdrkniti, spodrseti; drsati se po ledu (brez drsalk); gladko teči; polzeti; počasi, neopazno padati (into v)
iti prek (česa), (neopaženo) miniti; počasi prehajati (from ... to od ... k, na, v)
sleng oditi
prehodni glagol
pahniti, poriniti, napraviti, da nekaj zdrsne (into v, na)

the boys are sliding on the pond dečki se drsajo na ribniku
he has slid into bad habits navzel se je slabih navad
to slide one's hand into one's pocket vtakniti roko v žep
to let things slide prepustiti stvari toku razvoja, ničesar ne ukreniti, biti brezbrižen
he slid out of the room zmuznil se je iz sobe
to slide into sin zabresti v greh
he slid over the question of his divorce hitro je prešel vprašanje svoje ločitve (razveze)
to slide over a delicate subject preiti kočljiv predmet
to slide a ship down the skids navtika spustiti ladjo po drsalicah v morje (pri splavitvi)

slip¹ [slip] samostalnik
zdrsljaj; spodrsljaj, padec; nezgoda, napaka; zareka(nje); uitje, izmuznjenje; prevleka za blazino; obleka, ki se hitro obleče ali sleče; otroški predpasniček, prtiček
množina, britanska angleščina kopalne hlačke
množina, gledališče premične kulise; stranski vhod, prostor, kjer stoje igralci, preden nastopijo na odru
lov konopec, vrv (za pse); izpustitev (psov); majhen brus
navtika poševna ravnina za splavitev ladij
geologija zemeljski udor, usad

a slip of a boy vitek, stasit deček
a fine slip of a girl vitko, stasito, brhko dekle
a slip of pen (tongue) spodrsljaj (lapsus) v pisanju (v govoru)
a slip on a piece of orange peel spodrsljaj na koščku oranžne lupine
to get the slip biti odklonjen, pasti (npr. pri izpitu)
he gave me the slip pobegnil (ušel, izmuznil se) mi je
to make a slip napraviti spodrsljaj, napako
there's many a slip'twixt the cup and the lip figurativno ne hvali dneva pred nočjo

slop¹ [slɔp]

1. samostalnik
razlita tekočina, mlakuža, luža
množina brezalkoholna (redka, brezokusna) pijača, brozga, slabo vino; redka, tekoča bolniška hrana
(množina) pomije, oplaknica, umazana ali postana voda, vsebina nočne posode
figurativno nekaj priskutnega

to empty the slops izliti umazano vodo

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
politi (se) (with z)
razliti (se); poškropiti, umazati (z umazano tekočino, s pomijami)

to slop over (out) preliti se, razliti (se); bresti, broditi po (skozi) nesnago; sleng, figurativno pretirano se navduševati, biti vesel

slow [slóu]

1. pridevnik (slowly prislov)
počasen (of, in v, pri)
len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)

a slow current počasen tok
slow growth počasna rast
slow poison počasi delujoč strup
a slow worker počasen delavec
slow and steady počasen in vztrajen
slow and sure počasen in siguren
he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
he is slow to anger on se težko razjezi
it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
to be slow of wit biti počasne pameti
he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
to make slow progress počasi napredovati
slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
he is slow in the uptake on počasi dojema
my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute

2. prislov
počasi

slow! vozite počasi!
read slower! čitaj(te) počasneje!
my watch goes slow moja ura zaostaja

3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati

4. samostalnik
(kriket) počasna žoga

slúžba service; employment, employ; (mesto) post; job; duty; function; situation

brez slúžbe unemployed, out of work, without employment, ZDA jobless
v slúžbi on duty
ne v slúžbi off duty
v aktivni slúžbi on active service
honorarna slúžba honorary duties
težka, naporna slúžba hard work
lahka slúžba sinecure, (pogovorno) soft job
»mastna« slúžba very well paid service
odgovorna slúžba a responsible post (ali job)
vojaška slúžba military service
slúžba božja religija service, divine service, public worship, mass, (navadna) low service, (slovesna) high mass
javne slúžbe public services pl
telefonska slúžba telephone service
prošnja za slúžbo application
stalna slúžba permanent situation
nastop slúžbe taking up one's post (ali duties)
izguba slúžbe loss of employment
odpust iz slúžbe dismissal (ali removal, dismission, discharge) from one's job (ali post), (začasen) suspension, (pogovorno) the sack
zloraba slúžbe abuse of official authority (ali power)
zanemarjanje slúžbe neglect of one's duties
posredovalnica za slúžbe employment agency, (nekdaj) servants' registry
slúžba s polnim delovnim časom full-time job
slúžba državne varnosti state security service
biti v slúžbi to be on duty (ali in charge)
biti v slúžbi, imeti slúžbo to be in employment, to have a job (ali a post, a situation); to be employed, to be working
on ni za to slúžbo (figurativno) he is a square peg in a round hole, he is a round peg in a square hole
biti usposobljen za slúžbo to be qualified (ali competent) for a job
nastopiti slúžbo to take up one's duties
opravljati slúžbo to perform official duties
iskati slúžbo to look out for a situation, to apply for a post
izgubiti slúžbo to lose one's job (ali post)
biti brez slúžbe to be out of work (ali out of a job)
odpustiti iz slúžbe to dismiss, to discharge, pogovorno to sack, to fire, to kick out
biti odpuščen iz slúžbe to get the sack
mati ji je odpovedala slúžbo Mother gave her notice
slúžbo dobijo (v oglasih) situations vacant
slúžbo iščejo situations wanted
vojaška slúžba je obvezna military service is compulsory
vreči iz slúžbe to throw out of employment
umakniti se iz slúžbe (iti v pokoj) to retire from work (ali one's occupation)
vzeti slúžbo pri kom to start working for someone
vzeti, sprejeti v slúžbo posla to engage a servant
sprejeti koga v slúžbo to take someone into one's service
zamuditi slúžbo to be late for duty

small beer [smɔ́:lbiə] samostalnik
vodéno (slabo) pivo
figurativno nepomembna oseba ali stvar

to chronicle small beer pogovorno kramljati o nepomembnih stvareh, kot da bi bile zelo važne, figurativno iz muhe slona delati
to think no small beer of o.s. imeti visoko mnenje o sebi, biti nadut (domišljav)

smell^*2 [smel] prehodni glagol & neprehodni glagol
(za)duhati, poduhati (at kaj)
zavohati; vonjati, imeti duh, dišati (of po)
figurativno smrdeti; (o psu) zaslediti (divjačino)
figurativno dati slutiti
figurativno natančneje (p)ogledati

to smell of beer dišati po pivu
to smell one's oats figurativno zaduhati hlev, pripraviti se za končni spurt (o konju)
to smell of a shop figurativno biti prevcč strokoven
to smell a rat figurativno zavohati nekaj sumljivega, zaslutiti nevarnost
to smell a rose poduhati vrtnico
his dog smells njegov pes smrdi
his breath smells iz ust ima slab duh
his remark smells of envy njegova opazka diši po zavisti
roses smell sweet vrtnice lepo dišé
his writings smell of the lamp njegova dela so bolj rezultat marljivosti kot navdiha (inspiracije)
to smell about figurativno zavohati, odkriti
to smell about a plot odkriti zaroto

smoke² [smóuk] neprehodni glagol & prehodni glagol
kaditi (tobak, pipo itd.); kaditi se, dimiti (se) (with od)
čaditi (se), okaditi (se); pariti (se); završeti
zastarelo slutiti, domnevati; sušiti v dimu, prekajevati, prekaditi, dati okus po dimu; pregnati (razkužiti, uničiti) z dimom
britanska angleščina, zastarelo drážiti, nagajati, imeti za norca (koga)

smoked glasses sajasta (temna) očala (za gledanje v sonce)
smoked ham prekajena gnjat
to smoke like chimney figurativno kaditi kot Turek, biti strasten kadilec
this cigar doesn't smoke well ta cigara se ne kadi dobro
I soon began to smoke that something was wrong kmalu sem zasumil, da nekaj ni v redu (da je nekaj narobe)
I was the first to smoke him figurativno meni se je najprej zbudil sum o njem; prvi sem ga spregledal
green wood smokes svež les se pari
to smoke green fly uničiti listno uš z dimom
I have not smoked for three years že tri leta ne kadim
he has smoked himself sick toliko je kadil, da mu je postalo slabo
the lamp smokes the ceiling svetilka čadi strop
to smoke a plot slutiti (vohati) zaroto
put that in your pipe and smoke it figurativno tu imaš nekaj, o čemer lahko razmišljaš
this rice is smoked ta riž diši po dimu

smŕkav snivelling, snotty; (konj) glanderous, glandered

smŕkav nos snotty nose, running nose
biti smŕkav to snivel