Franja

divje adverb wild, wie wild
divje rasti wuchern, ins Kraut schießen
divje zvoniti Sturm läuten

divje vode ženski spol množina, šport wildes Wasser
vožnja po divjih vodah die Wildwasserfahrt, tekmovanje: das Wildwasserrennen

sau-, Sau- svinjsko, divje (saukalt usw. svinjsko/divje mraz itd.)

Raubgrabung, die, divje izkopavanje

Sauhatz, die, Jagd lov na divje prašiče

Saujagd, die, Jagd lov na divje svinje

Wildfleisch, das, divjačina; Medizin divje meso

Wildrind, das, divje govedo

wildromantisch divje romantičen

wuchern razbohotiti se; divje rasti, bohotati; divjati

Wucherung, die, bohotna rast, bohotenje, razraščanje; Medizin vzbrst, bohotina, divje tkivo

bohotin|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija (divje tkivo) die Wucherung

divj|i (-a, -e)

1. wild (tudi geografija, zgodovina); rastlinstvo, botanika (samorasel) wild, [wildwachsend] wild wachsend; živalstvo, zoologija (neudomačen) wild, [wildlebend] wild lebend
živalstvo, zoologija napol divji halbwild
divji mož wilder Mann
divja žival wildes Tier
divja zver ein reißendes Tier
figurativno kot divja zver wie ein wildes Tier
kot divji braniti se ipd.: wie wild, wie ein Wilder
figurativno divja deponija wilde Deponie
divja stavka ein wilder Streik
Wild- (konj das Wildpferd, kunec das Wildkaninchen, osel der Wildesel, pes der Wildhund, sadež die Wildfrucht, gos die Wildgans, kura das Wildhuhn, mačka die Wildkatze, raca die Wildente, govedo das Wildrind)

2. (nebrzdan) ungezügelt, zmerjanje, pretep, orgija: wüst

3. od besa, jeze: rasend, wild

4. (nevzgojen) otrok: ungebärdig
|
divje izkopavanje die Raubgrabung
medicina divje meso/tkivo wildes Fleisch/Gewebe, die Wucherung
divji mož figurativno der wilde Mann
biti divji na wild sein auf
| divji ➞ → bezeg, kosmulja, pelin …

divji prašič moški spol lovstvo das Wildschwein, die Wildsau
lov na divje prašiče die Sauhatz, die Saujagd
pes za lov na divje prašiče der Hatzrüde

izkopavanj|e srednji spol (-a …) arheološko: die Grabung, die Ausgrabung, Ausgrabungsarbeiten množina
divje izkopavanje die Raubgrabung
poskusno izkopavanje Versuchsgrabung
rudarstvo die Förderung; gradbeništvo, arhitektura jarkov ipd.: das Ausheben

Kraut¹, das, (-/e/s, Kräuter) Pflanzenkunde zelika, zel, zelišče; von Bohnen, Kartoffeln: zel, zelenje; Pflanzenkunde (Kohl) zelje; ins Kraut schießen divjati, divje rasti; wie Kraut und Rüben vsevprek, križem kražem; dagegen ist kein Kraut gewachsen tu ni zdravila/leka; das macht das Kraut nicht fett od tega ne bo nobeden sit

lov¹ moški spol (-a …) die Jagd, lovstvo das Weidwerk; s prežo: die Pirsch; (krožni Kesseljagd, s pastmi Fangjagd, s pritiskanjem Drückjagd, v času rastitve/dvorjenja Balzjagd, v času ruka Brunftjagd, na klic Lockjagd, na konjih Reitjagd, Parforcejagd, na kot Gabeljagd, na divje prašiče die Sauhatz, Saujagd, na glave Kopfjagd, na kunce Kaninchenjagd, na leve Löwenjagd, na lisice Fuchsjagd, na metulje Schmetterlingsjagd, na race Entenjagd, na tjulnje Robbenjagd, na vodne ptice Wasserjagd, na zajce Hasenjagd)
divji lov die Wilderei
nizki lov niedere Jagd
visoki lov hohe Jagd
lov s fotoaparatom die Fotosafari
iti/hoditi na lov auf die Jagd gehen
iti/ hoditi na divji lov wildern
imeti pravico lova jagdberechtigt sein
…lova Jagd-
(pravica die Jagdberechtigung, opravljanje die Jagdausübung, prepoved das Jagdverbot, udeleženci die Jagdgesellschaft, vrsta die Jagdart)
znak za začetek ali konec lova das Jagdsignal
prekršek zoper predpise o lovu das Jagdvergehen
zakon o lovu divjadi das Jagdgesetz

povampiri|ti se (-m se)

1. zum Vampir werden

2. figurativno außer Kontrolle geraten; (divje vladati) zügellos herrschen, wüten

prašič moški spol (prašiča …) das Schwein, ironično: das Borstenvieh; živalstvo, zoologija das Schwein (divji Wildschwein, bradati divji Pustelschwein, pritlikavi divji Zwergwildschwein, kodrobradi Krausbartschwein)
lovstvo divji prašič der Keiler, das Wildschwein, die Wildsau
pitanje prašičev die Schweinemast
lovstvo lov na divje prašiče die Sauhatz
pes za lov na divje prašiče der Hatzrüde

rauschend šumeč; Applaus: buren; ein rauschendes Fest feiern divje praznovati, na veliko praznovati