Franja

bleščeč [é] (-a, -e) glänzend, hellglänzend; (razkošen) prunkvoll
bleščeče čist pieksauber, blitzsauber
bleščeči rastlinstvo, botanika Glänzende(r) (bleščeči grintavec Glänzende Skabiose)

Glanz- bleščeč

glänzend sijoč, bleščeč (tudi Pflanzenkunde); lesketajoč se; sijajen; Reinfall: kolosalen

hellglänzend bleščeč

prunkvoll razkošen, bleščeč

Sealskin, der/das,

1. tjulenje krzno

2. bleščeč pliš