Franja

čaj moški spol (-a …) der Tee, -tee (bezgov Holunderblütentee, glogov Weißdorntee, jasminov Jasmintee, kamilični Kamillentee, lipov Lindenblütentee, metin Pfefferminztee, prsni Brusttee, sadni Früchtetee, šipkov Hagebuttentee, zeliščni Kräutertee, žajbljev Salbeitee, za čiščenje krvi Blutreinigungstee, za mehur Blasentee, za žolč Gallentee)
pravi čaj schwarzer Tee
čaj z rumom Tee mit Rum
filtrska vrečka čaja der Teebeutel
čas za čaj die Teestunde
cedilka za čaj das Teesieb
kotliček za čaj der Teekessel
voda za čaj das Teewasser
čaj ob petih der Fünfuhrtee
v barvi čaja teefarben
piti čaj Tee trinken, redno: ein Teetrinker sein

čakanj|e, čakanj|e srednji spol (-a …) das Warten; zoprno: die Warterei; (čas čakanja) die Wartezeit, Wartezeiten množina
dolgo čakanje na meji: lange Wartezeiten
čakanje na das Warten auf, das Abwarten
zoprno čakanje v vrsti: die Anstellerei; vojska das Hinhalten
taktika čakanja vojska die Hinhaltetaktik (tudi figurativno)
v delovnem pravu: der Wartestand
na čakanju im Wartestand
krajšati si čas med čakanjem sich die Wartezeit verkürzen (s/z mit)

čaka|ti (-m) počakati/načakati se

1. warten (koga/kaj/česa auf) (brata auf den Bruder, priložnost(i) auf die Gelegenheit)
čakati na warten auf (s/z mit); (etwas) abwarten

2. (pričakovati) erwarten (hrepeneče sehnlich, otroka ein Kind)
figurativno komaj čakati (etwas) kaum erwarten können

3. (stati v vrsti) anstehen (za um, für), Schlange stehen

4.
čakati koga dogodek/dogodki ipd: bevorstehen (čaka me X X steht mir bevor), zukommen auf (čaka me X X kommt auf mich zu); erwarten (čaka me X es erwartet mich X), kaj slabega: (jemandem) blühen (čaka me X mir blüht X)

5.
čakati koga/na koga soba, kosilo : bereitstehen, bereit sein

6.
figurativno na to še čakamo (s tem zamujajo/to še manjka) das steht noch aus

7.
pustiti koga čakati warten lassen, (odlašati z odločitvijo ipd.) (jemanden) hinhalten
pustiti se čakati auf sich warten lassen
figurativno na kaj je/ni bilo treba dolgo čakati (etwas) ließ (nicht) lange auf sich warten
čakati v zasedi im Hinterhalt liegen
morati čakati warten müssen, ker ima kdo/kaj prednost: zurückstehen müssen
kaj (sploh) še čakaš? worauf wartest du noch?
čakati križemrok untätig warten

čas moški spol (-a …)

1. die Zeit (tudi fizika, filozofija), -zeit (iskanja Suchzeit, tehnika, šport izmerjeni Aufnahmezeit, tehnika izdelave enega kosa Stückzeit/Fertigungszeit, kuhanja Kochzeit/Garzeit, minimalni Mindestzeit, minimalni premora Mindestruhezeit, mrtvi Totzeit, normiran/predpisan Vorgabezeit, obeda Essenszeit, astronomija obhodni Umlaufzeit, obratovanja Betriebszeit/Geschäftszeit; obsevanja Bestrahlungszeit, oddajanja Sendezeit, odkopavanja Ausgrabezeit, ogrevanja Aufwärmzeit/Anheizzeit, elektrika osnovni Grundzeit, osvetlitve Belichtungszeit, tehnika povratni Rücklaufzeit/Verweilzeit, prestajanja kazni Haftzeit, preklopni Umschlagzeit, prihoda Ankunftszeit, pripravljalni tehnika Rüstzeit, tehnika pritezni Anzugszeit; razvojni Entwicklungszeit, reakcijski Reaktionszeit, realni Echtzeit/Realzeit, storitve kaznivega dejanja pravo Tatzeit, strojni Maschinenzeit, Maschinenarbeitszeit, svetlobni Lichtzeit, tehnika transportni Beförderungszeit, tehnika vklopni Ansprechzeit, zadrževanja Standzeit, zakasnitveni Verzögerungszeit, zamrzovanja Gefrierzeit, zasutja Verschüttungszeit, zavarovalni Versicherungszeit, zaviranja Bremszeit)
čas za kaj die -zeit (oglede Besichtigungszeit, potovanja Reisezeit, diskusijo/posamezni prispevek Redezeit, obiske Besuchszeit, premislek Bedenkzeit, odobren za pogovor die Sprechzeit); porabljen/potreben za kaj: der Zeitaufwand
dnevni čas die Tageszeit
nočni čas die Nachtzeit (v zur)
manjkajoči čas die Zeitlücke/ die Fehlzeit
predpisani čas die Zeitvorgabe
pridobljeni čas der Zeitgewinn
fizika, filozofija prostor-čas die Raumzeit
prostor in čas Zeit und Raum
kraj in čas Ort und Zeit
pojem časa der Zeitbegriff
… časa Zeit- (izguba der Zeitverlust, kontrola die Zeitkontrolle, merilec der Zeitnehmer, merjenje šport die Zeitnahme, pomanjkanje der Zeitmangel, prekoračenje die Zeitüberschreitung, prihranek die Zeitersparnis, priprava za merjenje das [Zeitmeßgerät] Zeitmessgerät, zaznavanje die Zeitempfindung/ das [Zeitbewußtsein] Zeitbewusstsein)
razporeditev časa die Zeiteinteilung

2.
čas po uri die Uhrzeit
točen čas ( die ) genaue Zeit
znak za točen čas das Zeitzeichen
napoved časa die Zeitansage, po telefonu: der Zeitdienst
krajevni čas die Ortszeit
standardni čas die Normalzeit
sončni čas die Sonnenzeit
svetovni čas die Weltzeit
srednjeevropski čas mitteleuropäische Zeit (MEZ)
vzhodnoevropski čas osteuropäische Zeit (OEZ)
zahodnoevropski čas westeuropäische Zeit (WEZ)
enotni čas die Einheitszeit
poletni čas die Sommerzeit
zimski čas die Winterzeit
srednjeevropski poletni čas mitteleuropäische Sommerzeit (MESZ)
navedba časa die Zeitangabe
astronomija, geografija računanje časa die Zeitrechnung
razlika v času der Zeitunterschied

3. šport (doseženi čas) die -zeit (mejni Grenzzeit, najboljši Bestzeit, najdaljši Höchstzeit, posamezni Einzelzeit, rekordni Rekordzeit, relaksacijski Relaxationszeit, skupni Gesamtzeit, srednji Durchschnittszeit, vrhunski Spitzenzeit, zmagovalca Siegerzeit)

4. (doba) der Zeitabschnitt, die Periode
figurativno podoba časa/slika dobe das Zeitbild
dokument časa das Zeitdokument
duh časa der Zeitgeist
pojav časa/tiste dobe die Zeiterscheinung
prelomni čas med dobama: die Zeitenwende
okus časa/dobe der Zeitgeschmack (tedanjega damaliger)
okoliščine tistega časa die (damaligen) Zeitumstände
ogrevalni čas za zgradbe/stanovanja die Heizperiode
razpolovni čas fizika die Halbwertszeit

5. obdobje v letu: die -zeit, die -periode (adventni die Adventszeit, binkoštni Pfingstzeit, božični Weihnachtszeit, postni Fastenzeit, predbožični Vorweihnachtszeit, predpostni Vorfastenzeit, pustni Faschingszeit, velikonočni Osterzeit; dopustov Urlaubszeit, počitniški Ferienzeit; živalstvo, zoologija gnezdenja Nistzeit; jesenski Herbstzeit, poletni Sommerzeit, pomladni Frühlingszeit, zimski Winterzeit; setve Saatperiode, sušni Dürreperiode, zorenja Reifezeit, žetve Erntezeit)
letni čas die Jahreszeit

6. daljše obdobje: die -zeit (inflacijski Inflationszeit, krizni Krisenzeit, povojni Nachkriegszeit, prazgodovinski Vorzeit, predvojni Vorkriegszeit, prehodni Übergangszeit, prelomni Umbruchzeit, šolanja Schulzeit, študija Studienzeit, vladanja Regierungszeit, vmesni Zwischenzeit, vojni Kriegszeit zasedbe Besatzungszeit)

7.
čas od … do der Zeitraum (daljši längerer, nekaj dni von mehreren Tagen; v tem času in diesem Zeitraum)
(časovni razpon) die Zeitspanne

8. (trenutek) der Zeitpunkt
čas zasutja der Verschüttungszeitpunkt
der Termin; pravi čas: der richtige Augenblick (zdaj je čas za X jetzt ist der richtige Augenblick für X/die Zeit für X)
čas je es ist (an der) Zeit
čas bo (že) es wird (langsam) Zeit
skrajni čas höchste Zeit
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen

9. (rok) die Frist

10.
čas, prebit v … der -aufenthalt
(v zaporu der Gefängnisaufenthalt)

11. (trajanje, odmerjeni čas) die -dauer (kuhanje Kochdauer, do ponovitve Wiederkehrdauer, montaže Montagedauer, osvetlitve Belichtungsdauer, parkiranja Parkdauer, skladiščenja Lagerdauer, trajanja zavarovanja Versicherungsdauer, veljavnosti Gültigkeitsdauer, vožnje Fahrtdauer)

12. glagolska oblika, npr. preteklik: die Zeitform, das Tempus
glagolski čas die Zeit
sosledica časov die Zeitenfolge

13.
čas zapiranja der -[schluß] schluss, die -[schlußzeit] schlusszeit
(okenc [Schalterschluß] Schalterschluss, trgovin [Ladenschluß] Ladenschluss/[Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit)
|
izgubljeni čas die verlorene Zeit
ki ga je mogoče nadomestiti: der Zeitverlust
lep čas eine gute Weile
čas je potekel die Zeit ist um
|
imeti čas/ne imeti časa Zeit haben/ keine Zeit haben
izgubljati čas/ne izgubljati časa Zeit verlieren/keine Zeit verlieren
jemati čas/jemati veliko časa Zeit rauben/zeitraubend sein
krajšati (si) čas sich die Zeit verkürzen/vertreiben
krasti čas die Zeit stehlen
meriti čas die Zeit messen/nehmen, šport stoppen, ročno meriti: šport handstoppen
prehiteti/prehitevati čas vorgreifen
presti čas Däumchen/ die Daumen drehen
pustiti komu čas (jemandem) Zeit lassen
vzeti si čas sich die Zeit nehmen
zabijati čas da bi minil: die Zeit totschlagen
zapravljati čas pri delu, jedi ipd.: trödeln
da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib/um die Zeit herumzukriegen
čas beži die Zeit flieht
čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
čas vse prinese kommt Zeit, kommt Rat
časa:
koliko časa wie lange
nekaj časa eine Weile, eine [Zeitlang] Zeit lang
veliko časa viel Zeit, (dolgo) lange Zeit
ki terja/za kar se porabi veliko/mnogo časa zeitaufwendig
veliko časa (trajno) nekaj početi: dauer- (parkirati dauerparken, zračiti dauerlüften)
dolgo časa brezposelni der Dauerarbeitslose
največ časa die meiste Zeit
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
zob časa der Zahn der Zeit
dati časa Zeit geben
ne izgubljati časa keine Zeit verlieren
prihraniti veliko časa Zeit sparen
ki prihrani veliko časa zeitsparend
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
za to mi je škoda čas dafür ist mir meine Zeit zu schade
|
nekaj časa eine [Zeitlang] Zeit lang, eine Weile
vprašanje časa die Zeitfrage
samo stvar časa nur eine Zeitfrage
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen, aus Zeitmangel
|času:
času primeren zeitgemäß; zeitgerecht
dati času čas Zeit gönnen
|na:
igra na čas šport das Zeitspiel
prestaviti na zgodnejši čas vorverlegen
prestaviti na poznejši čas verlegen auf später
vezan na čas zeitgebunden
ob:
ob pravem času zur rechten Zeit/zeitgerecht
ob nepravem/ neprimernem času zur Unzeit, priti: ungelegen
ob vsakem času jederzeit/ zu jeder Tageszeit
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit/ kommt Zeit, kommt Rat
od:
od časa do časa von Zeit zu Zeit
v:
v času … zur Zeit des …/zum Zeitpunkt des …/in der -zeit (vojne : in der Kriegszeit, miru in der Friedenszeit/ in Friedenszeiten)
v njegovem času zu seiner Zeit
v tem času in dieser Zeit/in diesem Zeitraum
v zadnjem času in letzter Zeit/ neuerdings
s/z:
s časom mit der Zeit
iti s časom mit der Zeit gehen
v dirki s časom im Wettlauf mit der Zeit
šport z istim časom zeitgleich
z najhitrejšim časom ( der/die/das ) zeitschnellste
za:
za (časa) Xa (v času Xa) zur Zeit des X
občutek za čas der Zeitsinn, das Zeitgefühl
za določen čas auf Zeit, befristet
osebje za določen čas das Zeitpersonal, vojak: der Zeitsoldat
delo za določen čas die Zeitarbeit
za kratek čas (prehodno) kurzzeitig, figurativno zum Vergnügen, zum Zeitvertreib
vožnja za kratek čas die Vergnügungsfahrt
| ➞ → časi; ➞ → delovni čas; ➞ → dolgčas; ➞ → prosti čas; ➞ → uradovalni čas; ➞ → začasa

čast ženski spol (-i …)

1. die Ehre; -ehre (družinska Familienehre, moška Mannesehre)
čast in slava Ruhm und Ehren
imeti čast die Ehre haben
izkazovati čast ehren, die Ehre erweisen
izkazovati preveč časti [zuviel] zu viel Ehre antun
izkazovati vojaške časti militärische Ehren erweisen
izkazati zadnjo čast die letzte Ehre erweisen
kratiti komu čast (jemandem) die Ehre abschneiden
zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
čast, komur čast Ehre, dem Ehre gebührt

2. vljudnostne formule:
s kom imam čast? Mit wem habe ich die Ehre/das Vergnügen?
imel sem Vas že čast spoznati ich hatte schon die Ehre, Sie [kennenzulernen] kennen zu lernen
čast nam je sporočiti Vam … wir geben uns die Ehre, Ihnen mitzuteilen …

3. naslov s pravicami: die Würde (akademske/duhovske časti akademische/geistliche Würden, znamenje časti ein Zeichen der Würde, najvišje časti höchste Würden)
|
Vsa čast! Hut ab!
legija časti die Ehrenlegion
izguba časti der Ehrverlust
izkazovanje časti vojska salutiranje: die Ehrenbezeigung/Ehrenbezeugung
kodeks časti der Ehrenkodex
občutek časti das Ehrgefühl
pojem časti der Ehrbegriff
pojmovanje časti die Ehrauffassung
razžalitev časti die Ehrenkränkung
rešitev časti die Ehrenrettung
stvar časti die Ehrensache
|
brez časti ehrenlos
streči po časti ein Ehrabschneider sein
pod častjo meni: unter (meiner) Würde
sploh: unter aller Würde
biti komu pod častjo eine Zumutung sein
pri moji časti! prisega: auf Ehre!/bei meiner Ehre!
v čast zur Ehre
biti komu v čast (jemanden) ehren, (jemandem) Ehre machen
šteti v čast hoch anrechnen/ zur Ehre anrechnen, komu drugemu rühmen an
v časteh geehrt, figurativno geschätzt
z vsemi častmi mit allen Ehren
zaradi časti ehrenhalber
zoper čast ehrenrührig

častno ehrenhaft; (z vsemi častmi) mit allen Ehren; opravljati funkcijo: ehrenamtlich

če [è]

1. v realnih pogojnih stavkih: wenn ("wenn" v če-stavku lahko izpustimo in postavimo glagol pred osebek kot v vprašalnem stavku če imaš denar, (potem) … hast du Geld, (so) …); (v primeru, da) falls; (če slučajno/morda) falls ("falls" v če-stavku lahko zamenjamo z sollte + glagolom v nedoločniku: če (morda) zdaj nimaš denarja, (potem) … solltest du momentan kein Geld haben, (so) …)

2.
če bi v potencialnih pogojnih stavkih :
(se prevaja z würde/sollte/ möchte ipd. + nedoločnik če bi ne imela gub, … würde sie keine Falten haben, …)

3. (ali) ob (ne vem, če ich weiß nicht, ob …)

4.
če (morda) ne domneva :
(se prevaja z vprašalnim stavkom (iščem X-a;) če morda ni v Gradcu? kann er nicht in Graz sein?)

5.
če … tudi (četudi) wenn … auch, wenngleich

6.
če že wenn … schon

čel|o¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. anatomija die Stirn
visoko čel die Denkerstirn
izbočeni del čela der Stirnhöcker
guba na čelu die Stirnfalte
mrščiti čelo die Stirn runzeln
z namrščenim čelom stirnrunzelnd

2. kolone, sprevoda, lestvice ipd.: die Spitze (na an), -spitze (tabele Tabellenspitze); tehnika die Front; rudarstvo die Front (odkopno Abbaufront), der Streb (široko der Strebbau); (vrh) der Kopf (skladovno Schichtkopf)
geografija čelo terase die Tallehne
geografija ledeniško čelo das Gletschertor
geografija čelo napoke die Anrissstirn, der Anriss
geografija čelo nariva der Stauchwall
pomorstvo valovno čelo die Wellenfront
na čelu auf der Stirn, kolon ipd.: an der Spitze (von), vorneweg
biti na čelu (voditi) vorn liegen/Spitzenreiter sein
biti na čelu urada ipd.: vorstehen (einem Amt usw.)
figurativno potrkati se po čelu jemandem einen Vogel zeigen

češnj|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Kirsche (divja Vogel-Kirsche, prava Süß-Kirsche, okrasna/japonska Japanische Blüten-Kirsche); drevo: der Kirschbaum; sadež: die Kirsche, die Kirschfrucht; les: das Kirschbaumholz/Kirschholz
sorta češnje die Kirschsorte
zgodnja češnja die Frühkirsche
češnja hrustavka die Knorpelkirsche
cvetenje češenj die Kirschblüte
čas zorenja češenj die Kirschenzeit
velik kot češnja kirschgroß
figurativno z njim ni dobro češenj zobati mit ihm ist nicht gut Kirschen essen
➞ → "gumijasta češnja", ➞ → kozja češnja, ➞ → volčja češnja

četrt¹ mera: das Viertel; Viertel-
četrt litra ein Viertelliter
četrt kroga ein Viertelkreis
četrt ure eine Viertelstunde
četrt stoletja ein Vierteljahrhundert
vsake četrt ure viertelstündlich
za napoved časa: četrt na tri Viertel drei, ein Viertel nach zwei
akademska četrt das akademische Viertel (z akademsko četrt mit akademischem Viertel, cum tempore; kratica : c.t.)

čin moški spol (-a …) vojska der Dienstgrad; (stopnja) der Rang, -rang (podoficirski Unteroffiziersrang, oficirski Offiziersrang, generalski Generalsrang)
z nizkim činom rangniedrig
višji po činu ranghöher
najvišji po činu der Rangälteste

čist (-a, -o)

1. (neonesnažen) rein
naravno čist naturrein
čist zrak reine Luft ( figurativnozrak je čist die Luft ist rein)

2. (snažen) rein, sauber

3. (nepopačen) -rein (sortno sortenrein, zvočno klangrein)

4. (brez primesi) rein, pur; rein- (iz čiste svile/volne/ čistega lanu/srebra/zlata reinseiden/reinwollen,reinleinen/reinsilbern/reingolden; v čisti modri/ rumeni … barvi reinblau/reingelb)

5. (izčiščen) geläutert

6. (bister) rein, klar
kristalno čist kristallklar, samo za vodo: quellklar

7. (svetal) kovine, tla ipd.: blank
blesteče čist blitzsauber, blitzblank, spiegelblank
globinsko čist tiefsauber

8. (neto) Netto-, Rein- (dohodek das Reineinkommen, donos der Reinertrag, dobiček der Reingewinn, teža das Reingewicht, mezda/plača der Nettolohn, vrednost der Nettowert)

9. tehnika, kemija kovine: Fein- (železova ruda das Eisenfeinerz, baker das Feinkupfer, srebro das Feinsilber, zlato das Feingold)

10. (teoretski) filozofija, matematika: rein

11. moralno: rein, čednosten: keusch

12. (neskaljen) veselje: ungemischt
|
imeti čiste roke reine Hände haben, samo figurativno eine reine/saubere Weste haben
iz čistega veselja aus reinem Vergnügen
figurativno naliti komu čistega vina (jemandem) reinen Wein einschenken
biti s seboj na čistem mit sich selbst im Reinen sein
priti si na čisto z ins Reine kommen mit
čistemu je vse čisto dem Reinen ist alles rein

čiščenj|e srednji spol (-a …)

1. die Reinigung; -reinigung (fasad Fassadenreinigung, kletke Käfigreinigung, odpadkov Abfallreinigung, preprog Teppichreinigung, stavb Gebäudereinigung, stopnišča Treppenreinigung, ulic Straßenreinigung, zraka Luftreinigung; ekspresno [Expreßreinigung] Expressreinigung/Schnellreinigung, naknadno Nachreinigung, suho Trockenreinigung)
čiščenje krvi medicina die Blutreinigung
čaj za čiščenje krvi der Blutreinigungstee
čiščenje kože die Hautreinigung
za čiščenje kože hautreinigend

2. v gospodinjstvu: das Putzen, der Putz (pomladansko Frühjahrsputz); vzdrževalno: die Sauberhaltung, die Reinhaltung, (čistilna dela) Reinhaltungsarbeiten množina; cest snega: die Räumung

3. tekočin: die Klärung, die Läuterung

4. odpadnih voda za ponovno rabo: die Aufbereitung (Abwasseraufbereitung)

5. (pranje) die Wäsche, -wäsche (krvi z dializo Blutwäsche, avtomobila/vagona Wagenwäsche)

6. pravo za stanovalce, lastnike stavb:
dolžnost čiščenja poti die Schneebeseitigungspflicht

7.
tehnika plamensko čiščenje das Flämmen, das Flämmputzen

8. tehnika (rafinacija) die Reindarstellung

9.
etnično čiščenje die ethnische Säuberung

članstv|o srednji spol (-a …) die Mitgliedschaft, -mitgliedschaft (častno Ehrenmitgliedschaft, obvezno Pflichtmitgliedschaft/ Zwangsmitgliedschaft, redno Vollmitgliedschaft)
združenje z obveznim članstvom der Pflichtverband
pogodba o pridruženem članstvu der Assoziationsvertrag

človek¹ [ô] moški spol (človék|a, -a, ljudje)

1. živo bitje: der Mensch, -mensch (iz davnine Vorzeitmensch, jamski Höhlenmensch, javanski Javamensch, kamenodobni Steinzeitmensch, ledenodobni Eiszeitmensch, z Marsa Marsmensch, pekinški Pekingmensch, snežni Schneemensch, zgodnji Frühmensch)

2. posameznik, individuum: der Mensch, -mensch (čutov Sinnenmensch, dejanj Tatmensch, navad Gewohnheitsmensch, renesanse Renaissancemensch, čustven Gefühlsmensch, dobrodušen Gemütsmensch, izjemen Ausnahmemensch, mestni Stadtmensch, povprečen Durchschnittsmensch, racionalen Vernunftmensch, razpoloženjsko labilen Stimmungsmensch)

3. mož, možak, osebnost: der Mann
biti mrtev človek ein toter Mann sein
človek, čigar čas prihaja der kommende Mann
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
človek leta der Mann des Jahres
mali človek der kleine Mann
pravi človek der Richtige, der richtige Mann
primeren človek der geeignete Mann
človek z ulice der Mann von der Straße
človek v morju! Mann über Bord!
|
Bog-človek der Gottmensch
pravi Bog in pravi človek wahrer Gott und wahrer Mensch
človek božji! Menschenskind!
živ človek (ne/ni) keine Seele
bistvo človeka das Menschenwesen, das Wesen des Menschen
genetika človeka die Humangenetik
greh prvega človeka der Sündenfall
namen človeka (conditio humana) die Bestimmung des Menschen
spremljevalec človeka živalstvo, zoologija der Kulturfolger
tip/vrsta človeka der Menschenschlag
človeka vreden menschenwürdig
človeka nevreden menschenunwürdig
človeku podoben menschenähnlich
človeku podobna opica der Menschenaffe
lov na človeka die Menschenjagd
nauk o človeku die Menschenkunde
predstava o človeku das Menschenbild
človek ne jezi se Mensch ärgere dich nicht, das Mensch-ärgere-dich-nicht-Spiel
kolikor človek lahko presodi nach menschlichem Ermessen
vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche
storiti vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche tun
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
čas človeka zmodri kommt Zeit, kommt Rat
obleka naredi človeka Kleider machen Leute
človek človeku volk homo homini lupus

čokolad|a ženski spol (-e …) die Schokolade; -schokolade (z orehi [Nußschokolade] Nussschokolade, jedilna Kochschokolade, mlečna Milchschokolade)
tablica čokolade die Schokoladentafel

čolnič|ek moški spol (-ka …) kleines Boot; (kadilnica) das Weihrauchschiffchen; tehnika tkanje: der Schützen, -schützen (z veliko prostornino Großraumschützen, krožni Ringschützen), der Schütze, der Schütz

dahinsein^*: es ist mit X dahin z X je konec

dajati (dajem) dati

1. geben (immer wieder/regelmäßig/längere Zeit); predloge, na razpolago: stellen (einen Antrag stellen, zur Verfügung stellen); podatke, takt, ton: angeben; nasvet, navodila, pooblastila: erteilen; odpor, pomoč, potuho: leisten (Widerstand leisten, Hilfe leisten, Vorschub leisten); zdravila: geben, verabreichen, darreichen
dajati po žličkah einlöffeln
dajati po kapljicah eintröpfeln/ einträufeln
dajati izvedensko mnenje begutachten
dajati umetno dihanje beatmen
dajati polet beschwingen
dajati korist bevorteilen
garancijo, potuho, ugodnosti, prednost, … ➞ → garancija, potuha, ugodnost …

2. (darovati) kri, denar za kak namen ipd.: spenden

3.
dajati se z kämpfen mit, ringen mit

4. tehnika (dovajati) einführen, einleiten, eingeben, z zajemalko: einschöpfen

daljn|i (-a, -o)

1. krajevno: fern (dežela ein fernes Land)
daljna okolica fernere Umgebung

2. časovno: fern (preteklost/prihodnost ferne Vergangenheit/Zukunft)
bolj daljna prihodnost die fernere Zukunft

3. sorodstvo, znanstvo: entfernt (bratranec/znanec ein entfernter Vetter/Bekannter)
|
v daljnem sorodstvu z entfernt verwandt mit
(širši) sorodstvo: weitläufig

4.
daljni prednik der Urvater
daljni predniki Urahnen množina
| ➞ → oddaljen