Franja

milijonsk|i [ó] (-a, -o) Millionen- (naklada die Millionenauflage, škoda der Millionenschaden, množice množina Millionenmassen množina, Millionen množina, mesto die Millionenstadt, naročilo der Millionenauftrag)

miš ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija die Maus (dimasta Brandmaus, gozdna Waldmaus, skalna Felsmaus, rumenogrla Gelbhalsmaus), družina: die Langschwanzmaus
belonoga miš Weißfußmaus
berberska/progasta miš Streifenmaus, Berbermaus
bodičasta miš Stachelmaus
brezova miš Birkenmaus
drevesna miš Baummaus
gola miš (golač) der Nacktmull
gozdna miš Waldmaus
hišna miš Hausmaus (belosiva Ährenmaus)
kunčja miš Kaninchenmaus
miš mošnjičarka Taschenmaus (bodičasta Stachel-Taschenmaus, afriška Backenmaus)
mozaičnorepa miš Mosaikschwanzmaus
oprijemalnorepa miš Greifschwanzmaus
plezalna miš Klettermaus
pritlikava miš Zwergmaus
progasta miš skočica: Streifen-Hüpfmaus
rdeča miš (gozdna krtica) Rötelmaus
travna miš Grasmaus
žitna miš Südliche Ährenmaus
ameriška žitna miš Erntemaus
slepa miš (slepo kuže) Blindmaus
zajčja miš (velika činčila) Hasenmaus
bela miš weiße Maus
loviti miši mačka: mausen, auf Mäusefang sein
lovljenje miši das Mausen
škoda zaradi miši der Mäusefraß
strup za miši das Mäusegift
figurativno moker kot miš [quitschnaß] quitschnass, [quietschnaß] quietschnass, [pitschnaß] pitschnass, [naß] nass wie eine gebadete Maus
ne tič ne miš weder Fisch noch Fleisch
reven kot cerkvena miš blutarm, arm wie eine Kirchenmaus
vidiš bele miši du siehst Gespenster
slepe miši die Blindekuh
igrati se slepe miši Blindekuh spielen
če mačke ni pri hiši, ples imajo miši wenn die Katze fort ist, tanzen die Mäuse
| ➞ → miš vrečarica, morska miš

modri|ti (-m) klug machen
škoda modriti durch Schaden wird man klug

nepremoženjsk|i [è,ê] (-a, -o) immateriell
pravo nepremoženjska škoda der Nichtvermögensschaden

nesreč|a² [é] ženski spol (-e …) (nezgoda) der Unfall; prometna: der Verkehrsunfall, avtomobilska: Autounfall, (trčenje) der Zusammenstoß; ladijska, letalska: das Unglück (Schiffsunglück, Flugzeugunglück)
nesreča v reaktorju der Reaktorunfall
nesreča pri delu der Arbeitsunfall
nesreča zaradi snežnega plazu das Lawinenunglück
rudniška nesreča das Grubenunglück
železniška nesreča das Eisenbahnunglück, Zugunglück
doživeti nesrečo na morju in Seenot geraten
… nesreče Unfall-, Unfalls-
(čas die Unfallzeit, dan der Unglückstag, Unfalltag, kraj die Unglücksstelle, der Unglücksort, Unfallort, možnost das Unfallrisiko, nevarnost die Unfallgefahr, posledice množina Unfallfolgen množina; potek der Unfallhergang, povzročitelj der Unglücksfahrer, priča der Unfallzeuge, prijava die Unfallanzeige, soudeleženec der Unfallgegner, škoda/poškodba zaradi nesreče der Unfallschaden, udeleženec der Unfallbeteiligte, vzrok die Unfallursache, žrtev das Unfallopfer)
voznik, ki je povzročil nesrečo der Unglücksfahrer, Unfallfahrer
pobeg s kraja nesreče pravo die Unfallflucht, voznika: die Fahrerflucht
novica/sporočilo o nesreči die Unglücksnachricht
poročilo o nesreči der Unfallbericht
oškodovanec v nesreči der Unfallgeschädigte
v primeru nesreče s smrtnim izidom bei Unfalltod
v nesreči udeležen avtomobil das Unfallauto, der Unfallwagen, vozilo: das Unglücksfahrzeug
letalo, ki je doživelo nesrečo die Unglücksmaschine
zavarovan za primer nesreče unfallversichert
zavarovanje za primer nesreče die Unfallversicherung
pogostost nesreč die Unfallhäufigkeit
preprečevanje nesreč die Unfallverhütung
brez nesreče unfallfrei

neurj|e srednji spol (-a …) das Unwetter, (nevihta) das Gewitter, der Gewittersturm
neurje s točo das Hagelwetter, der Hagelsturm
škoda zaradi neurja der Unwetterschaden

neznat|en (-na, -no) geringfügig, verschwindend; (nepomemben) unbedeutend, irrelevant
neznatna škoda geringfügiger Schaden, die Geringfügigkeit
neznatna manjšina eine verschwindende Minderheit

okolj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. die Umwelt (tudi živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika, ekološko)
življenjsko okolje die Lebensumwelt
…okolja Umwelt-
(faktor der Umweltfaktor, kakovost die Umweltqualität, oblikovanje die Umweltgestaltung, obremenitev die Umweltbelastung, onesnaženje die Umweltverschmutzung, pogoji Umweltbedingungen množina, preučevanje die Umweltforschung, varstvenik der Umweltschützer, varstvo der Umweltschutz, vplivi Umwelteinflüsse množina, vprašanja Umweltfragen množina)
komisija za varstvo okolja die Umweltkommission
minister za okolje der Umweltminister
načrt ureditve okolja der Umweltplan
norma za kakovost okolja die Umweltqualitätsnorm
oškodovanost zaradi okolja Umweltschäden množina
ukrep za varstvo okolja die Umweltschutzmaßnahme
zakon o varstvu okolja das Umweltschutzgesetz, Umweltgesetz
kršitelj predpisov o varstvu okolja der Umweltsünder
kazniva dejanja zoper predpise o okolju die Umweltkriminalität
motnja, ki jo je povzročilo okolje die Umweltstörung
ki ga povzroča okolje umweltbedingt, umweltbezogen
ki stalno upošteva okolje [umweltbewußt] umweltbewusst
ki ne vpliva na okolje umweltneutral
ki ne prizadeva okolja umweltverträglich
škodljiv za okolje umweltschädlich, umweltfeindlich
ugoden za okolje umweltfreundlich
primeren okolju umweltgerecht
stabilen nasproti okolju umweltstabil

2.
(človekovo) okolje das Umfeld
politično okolje politisches Umfeld
socialno/družbeno okolje soziales Umfeld
socialno/družinsko okolje das Milieu
raziskovanje vplivov okolja die Milieuforschung
opisovanje okolja v književnosti: die Milieuschilderung
škoda, ki jo je prizadejalo okolje der Milieuschaden
od okolja prizadet mladostnik: milieugeschädigt
menjava okolja der Milieuwechsel

3. (najbližja okolica) die Umgebung

4. figurativno (strukture, specifične razmere) die -landschaft (univerzitetno Hochschullandschaft, televizijsko Fernsehlandschaft, tiskovno Presselandschaft, umetnostno Kunstlandschaft)

plaz moški spol (-u, -ôva, -ôvi)

1. snežni: die Lawine (izredni außergewöhnliche, s primesmi unreine, neredni regellose), -lawine (mešani Mischlawine, pršni Staublawine, kložastega snega Schneebrettlawine, mokrega snega Naßschneelawine, novega snega Neuschneelawine, do doline Tallawine, žlebasti/koritasti Tobellawine, vrhnji Oberlawine, talni Grundlawine, nesprijetega snega Lockerschneelawine, drsečega snega Gleitschneelawine, pobočni Flächenlawine, na ledeniku Gletscherlawine, klimaksni Klimaxlawine, katastrofalni/uničevalni Katastrophenlawine, sekundarni Sekundärlawine, s strehe Dachlawine)
ledeni plaz die Eisbruchlawine, Eislawine
… plazu Lawinen- (nastanek die Lawinenbildung, razbijač der Lawinenbrecher, pritisk/tlak der Lawinendruck, vršaj der Lawinenfeld, popis die Lawinenaufnahme, puh/piš der Lawinenluftstoß, mehanizem der Lawinenmechanismus, dinamika die Lawinendynamik, mehanika die Lawinenmechanik, žrtev das Lawinenopfer)
… -ov Lawinen- (kataster der Lawinenkataster, aktivnost die Lawinenaktivität, klasifikacija die Lawinenklassifikation, čas/obdobje Lawinenzeiten množina, napoved die Lawinenprognose)
zemljevid plazov die Lawinengefahrenkarte
nevarnost plazov die Lawinengefahr (krajevna/lokalna lokale/örtliche, nakazana angezeigte, objektivna objektive, latentna latente, velika große, subjektivna subjektive, zmerna mäßige, znatna erhebliche)
nevarnost plazov sprijetega snega die Schneebrettgefahr
izpostavljen plazom lawinengefährdet
varstvo pred plazovi der Lawinenschutz
varen pred plazovi lawinensicher
opozorilo zaradi nevarnosti plazov die Lawinenwarnung
škoda zaradi plazov der Lawinenschaden
nesreča v plazu der Lawinenunfall
gradbeništvo, arhitektura gradnje za zaščito pred plazovi (protiplazne gradnje) die Lawinenverbauung
arkade za zaščito pred plazovi die Lawinengalerie

2.
zemeljski plaz der Erdrutsch, Bergrutsch

3.
kamniti plaz (podor) der Bergsturz

4. figurativno (neznanska množina) die -lawine
plaz stroškov die Kostenlawine
pravi plaz česa ein Erdrutsch von (etwas)
sprožiti plaz eine Lawine lostreten
usul se je plaz česa es hagelte (etwas)

posledičn|i [é] (-a, -o) Folge-, Nachfolge- (stroški Folgekosten, pojav die Nachfolgeerscheinung, odvisnik der Folgesatz, škoda der Folgeschaden), Nach- (bolezen die Nachkrankheit, krvavitev die Nachblutung, učinkovanje die Nachwirkung)

posred|en [é] (-na, -no) luč, davek, živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika : indirekt, vzrok, vednost: mittelbar
posredna škoda der Folgeschaden

povzroča|ti [ó] (-m) povzročiti verursachen; mit sich bringen, hervorrufen, erzeugen, sorgen für; težave, muke, jezo, glavobol: bereiten (Schwierigkeiten/ Qualen/[Verdruß] Verdruss/Kopfschmerzen bereiten); neprilike, žejo, hrup: machen ( Umstände/Ungelegenheiten/Durst/Lärm machen); (sprožati) auslösen
povzročati hiranje medicina auszehren
povzročati spore Unfrieden stiften
povzročati zgražanje Ärgernis erregen
povzročati neplodnost unfruchtbar machen
povzročati bolečine schmerzen, Schmerzen bereiten
povzročati stres stressen
povzročati težave z želodcem/s pljuči auf den Magen/die Lunge schlagen
ki ga povzroča … -bedingt (okolje umweltbedingt, temperatura temperaturbedingt)
ki povzroča tvorbo kamnov medicina steinbildend
ki povzroča vrenje gärungserregend
ki povzroča vročino medicina fiebererzeugend
agronomija in vrtnarstvo bolezen, ki povzroča odpadanje listov die Blattfallkrankheit
škoda, ki jo povzročajo lovci der Jagdschaden

povzroči|ti (-m) povzročati verursachen; (imeti za posledico) bewirken, auslösen, herbeiführen; (izzvati) heraufbeschwören; spore, spopade - človek: anstiften (zu)
povzročiti bolečino komu (jemandem) weh tun, Schmerzen zufügen, zob ipd.: (jemanden) schmerzen, (jemandem) Schmerzen bereiten
povzročiti smrt zum Tode führen
voznik, ki je povzročil nesrečo der Unglücksfahrer, Unfallfahrer
škoda, ki jo je povzročila divjad der Wildschaden
škoda, ki so jo povzročile živali der Tierschaden
motnja, ki jo je povzročilo okolje die Umweltstörung

požar moški spol (-a …) das Feuer, das Großfeuer, der Brand, katastrofalen: die Brandkatastrophe; -brand (gozdni Großbrand, Waldbrand, rudniški Grubenbrand, sobni Zimmerbrand)
travniški požar das Lauffeuer
požar, ki je povzročil škodo das Schadenfeuer
(ogenj) die Feuersbrunst
znak za požar der Feueralarm
dati znak za požar Feueralarm geben/schlagen
… požara Feuer-, Brand- (javljalnik der Feuermelder, die Feuermeldeanlage, nevarnost die Brandgefahr, Feuergefahr, mesto die Brandstelle, namerno netenje die Brandstiftung, preprečevanje die Feuerverhütung, škoda zaradi požara der Feuerschaden, vzrok Brandursache, žarišče der Feuerherd, gašenje die Feuerlöschung, preprečevanje die Brandverhütung)
zaščita pred požarom der Feuerschutz
ki zadržuje širjenje požara feuerhemmend
zavarovan za primer požara feuerversichert

premoženj|e¹ [ê] srednji spol (-a …) das Vermögen (celokupno Gesamtvermögen, družinsko Familienvermögen, državno Staatsvermögen, gotovinsko Barvermögen, nacionalno Volksvermögen, nepremičninsko Grundvermögen, Immobiliarvermögen, občinsko Gemeindevermögen, obratno Betriebsvermögen, Umlaufvermögen, posebno Sondervermögen, v tujini Auslandsvermögen, skupno Gesamtvermögen, varovančevo Mündelvermögen, zasebno Privatvermögen); figurativno Geld und Gut, za kmeta: Haus und Hof
pravo premično premoženje die Fahrnis, das Mobiliarvermögen
v zakonu pridobljeno premoženje der Zugewinn
ločeno premoženje zakoncev die Gütertrennung
davek na premoženje die Besitzsteuer, Vermögenssteuer
delitev premoženja pravo die Vermögensauseinandersetzung
ustvarjanje premoženja die Vermögensbildung
ki ustvarja premoženje vermögenswirksam
večanje premoženja der Vermögenszuwachs
zaplemba premoženja die Vermögensbeschlagnahme
izvršba na premoženje die Exekution, na celotno: die Generalexekution
škoda na premoženju der Vermögensschaden
pognati premoženje s pijačo: ein Vermögen durch die Kehle jagen
to ne bo stalo celo premoženje das wird die Kuh nicht kosten

pridel|ek [é] moški spol (-ka …)

1. die Ernte (koruze Maisernte, krompirja Kartoffelernte, riža Reisernte, rži Roggenernte, povprečni Durchschnittsernte, rekordni Rekordernte), der Ernteertrag
slab pridelek die [Mißernte] Missernte
dober pridelek gute Ernte, der Erntesegen
izpad pridela der Ernteausfall
obeti glede pridelka Ernteaussichten
lasten pridelek eigenes Wachstum
pobrati pridelek ernten, die Ernte einbringen

2.
pridelki množina Erzeugnisse množina, Bodenerzeugnisse množina
škoda na pridelkih der Flurschaden
tatvina poljskih pridelkov der Felddiebstahl

ptič moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Vogel
sladkorni ptič Türkisvogel, Zuckervogel
turkizni ptič Türkisvogel
silhueta letečega ptiča živalstvo, zoologija das Flugbild
hrana za ptiče das Vogelfutter
lov na ptiče der Vogelfang
trčenje s ptičem der Vogelschlag
rastlinstvo, botanika rastlina, ki jo oprašujejo ptiči die Vogelblume
agronomija in vrtnarstvo škoda, ki jo narede ptiči der Vogelfraß
figurativno iste/ene sorte ptiči vkup letijo gleich und gleich gesellt sich gern

schädigend škodljiv; schädigendes Ereignis dogodek, zaradi katerega je nastala škoda; schädigend wirken delovati škodljivo

stvar¹ ženski spol (-i …) die Sache (tudi filozofija), das Ding, der Gegenstand
stvari množina Sachen, Gegenstände, das Zeug
najdena stvar die Fundsache, der Fund
poslana stvar die Einsendung
v zakup vzeta stvar der Pachtgegenstand
zastavljena stvar Pfandsache
zelo/preveč draga stvar die Kostspieligkeit
škoda na stvareh der Sachschaden
pomoč/dajatev v stvareh die Sachleistung
stvari v splošni rabi množina das Gemeingut
poletne/zimske stvari (oblačila ipd.) Sommersachen množina Wintersachen
posestnik zastavljene stvari der Pfandbesitzer
poškodovanje stvari die Sachbeschädigung
prodaja zastavljene stvari der Pfandverkauf
seznam stvari das Sachverzeichnis
spomin za stvari das Sachgedächtnis
uživanje stvari pravo der [Fruchtgenuß] Fruchtgenuss
volilo generičnih stvari das Gattungsvermächtnis
zavarovanje stvari die Sachversicherung
zavarovanje tuje stvari die Fremdversicherung

suš|a ženski spol (-e …) die Dürre, die Trockenheit; obdobje: die Trockenzeit
škoda zaradi suše der Dürreschaden
odporen proti suši dürreresistent, trockenresistent
odpornost proti suši die Dürreresistenz, Trockenresistenz
neobčutljiv za sušo dürrefest
občutljiv za sušo dürreempfindlich