Franja

unsittlich nenraven, nemoralen; zoper dobre navade

vernunftwidrig neracionalen, zoper (vsako) pamet; Philosophie protiumen

zuwiderhandeln einem Gesetz: prekršiti (zakon), ravnati zoper, ravnati v nasprotju z

Zuwiderhandlung, die, kršitev, ravnanje zoper

auflehnen (stützen) opreti, opirati (sich se) (auf na); sich auflehnen gegen upirati se čemu/zoper kaj, upreti se

bolez|en [é] ženski spol (-ni …)

1. die Krankheit, die Erkrankung, das Leiden; (Addisonova Addisonsche Krankheit, avtoimunska Autoaggressionskrankheit, blaginje Wohlstandskrankheit, krvna Blutkrankheit, pomanjkanja Mangelkrankheit/Mangelerkrankung, ledvic Nierenleiden, srca Herzleiden, črevesna Darmkrankheit, dedna Erbkrankheit/Erbleiden, duševna Geisteskrankheit, infekcijska Infektionskrankheit, kožna Hautkrankheit, legionarska Legionärskrankheit, menedžerska Managerkrankheit, morska Seekrankheit, Reisekrankheit, nalezljiva ansteckende Krankheit; očesna Augenleiden, otroška Kinderkrankheit, poklicna Berufskrankheit, predhodna Vorerkrankung, presnovna Stoffwechselkrankheit, rastlinska Pflanzenkrankheit, serumska Serumkrankheit, sladkorna Zuckerkrankheit, spalna Schlafkrankheit, spolna Geschlechtskrankheit, višinska Bergkrankheit/Höhenkrankheit, ženska Frauenkrankheit, živčna Nervenkrankheit/Nervenleiden)
bolezen v razvitem stadiju fortgeschrittene Krankheit
smrtna bolezen tödliche Krankheit, tödlich verlaufende Krankheit
imeti bolezen an einer Krankheit leiden
popis bolezni die Krankheitsgeschichte, die Krankengeschichte
potek bolezni der Kranheitsverlauf
povzročitelj bolezni der Krankheitserreger
v primeru bolezni im Krankheitsfall
za primer bolezni für den Krankheitsfall
zaradi bolezni krankheitsbedingt/krankheitshalber
znamenje/simptom bolezni das Krankheitsanzeichen
zdravnikova dolžnost seznanitve z naravo bolezni ärztliche Aufklärungspflicht

2.
kužna/nalezljiva bolezen die Seuche, -seuche (goveda Rinderseuche, živine Viehseuche)
boj zoper kužne bolezni die Seuchenbekämpfung

čast ženski spol (-i …)

1. die Ehre; -ehre (družinska Familienehre, moška Mannesehre)
čast in slava Ruhm und Ehren
imeti čast die Ehre haben
izkazovati čast ehren, die Ehre erweisen
izkazovati preveč časti [zuviel] zu viel Ehre antun
izkazovati vojaške časti militärische Ehren erweisen
izkazati zadnjo čast die letzte Ehre erweisen
kratiti komu čast (jemandem) die Ehre abschneiden
zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
čast, komur čast Ehre, dem Ehre gebührt

2. vljudnostne formule:
s kom imam čast? Mit wem habe ich die Ehre/das Vergnügen?
imel sem Vas že čast spoznati ich hatte schon die Ehre, Sie [kennenzulernen] kennen zu lernen
čast nam je sporočiti Vam … wir geben uns die Ehre, Ihnen mitzuteilen …

3. naslov s pravicami: die Würde (akademske/duhovske časti akademische/geistliche Würden, znamenje časti ein Zeichen der Würde, najvišje časti höchste Würden)
|
Vsa čast! Hut ab!
legija časti die Ehrenlegion
izguba časti der Ehrverlust
izkazovanje časti vojska salutiranje: die Ehrenbezeigung/Ehrenbezeugung
kodeks časti der Ehrenkodex
občutek časti das Ehrgefühl
pojem časti der Ehrbegriff
pojmovanje časti die Ehrauffassung
razžalitev časti die Ehrenkränkung
rešitev časti die Ehrenrettung
stvar časti die Ehrensache
|
brez časti ehrenlos
streči po časti ein Ehrabschneider sein
pod častjo meni: unter (meiner) Würde
sploh: unter aller Würde
biti komu pod častjo eine Zumutung sein
pri moji časti! prisega: auf Ehre!/bei meiner Ehre!
v čast zur Ehre
biti komu v čast (jemanden) ehren, (jemandem) Ehre machen
šteti v čast hoch anrechnen/ zur Ehre anrechnen, komu drugemu rühmen an
v časteh geehrt, figurativno geschätzt
z vsemi častmi mit allen Ehren
zaradi časti ehrenhalber
zoper čast ehrenrührig

čez² [è] predlog:

1. krajevno; po meri; s posredovanjem: über

2. časovno: später (als); nach; kot napoved: in (čez pol ure in einer halben Stunde, čez dve leti in zwei Jahren); (preko) über

3. (okoli) um (čez pas um die Taille; čez sredo um die Mitte)

4. (zoper) gegen (čez čast gegen die Ehre)
|
čez pol/sredo durch die Mitte
figurativno čez les bekloppt
biti (malo) čez les eine Meise haben

dlak|a ženski spol (-e …)

1. človeška: das Haar
dlake po telesu das Körperhaar
porasel z dlakami behaart
sramne dlake das Schamhaar
odstraniti dlako enthaaren

2. živalska: das Haar; das Haarkleid, die Haardecke; -haar (pasja Hundehaar, resasta/ščetinasta Grannenhaar, živalska Tierhaar)
zimska dlaka das Winterhaar, das Winterfell, das Winterkleid
mladostna dlaka das Jugendkleid
… dlake Haar-
(barva die Haarfarbe, izpadanje der Haarausfall, šop das Haarbüschel)
brez dlake haarlos
čopič iz dlake der Haarpinsel
kamelja dlaka das Kamelhaar
iz kamelje dlake Kamelhaar-
izgubljati dlako haaren, aushaaren
menjati dlako haaren
menjanje dlake die Haarung

3.
figurativno brez dlake na jeziku ohne Umschweife
biti zoper dlako gegen den Strich gehen
cepiti dlako Haare spalten
iskati dlako v jajcu ein Haar in der Suppe suchen, am Zeuge flicken
volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht

dob|er¹ [ó] (dôbr|a, -ro)

1. (kvaliteten) človek, stvar, (moralno/po značaju dober, kvaliteten; uspešen; vesten) gut (boljši/najboljši besser/am besten)
srednje dober mittelgut
srčno dober človek: herzensgut, seelengut, (dobrodušen) gutartig
dober prijatelj/znanec ein guter Freund/Bekannter
dobra volja (razpoloženje) gute Laune
dobre volje [gutgelaunt] gut gelaunt, (hotenje) guter Wille
dobra vera guter Glaube
dobra dela množina gute Werke
Dobri pastir der gute Hirte
dobri stari časi die gute alte Zeit
zoper dober okus gegen den guten Geschmack
zoper dobre navade gegen die guten Sitten
namen je bil dober es war gut gemeint
| voščila:
dober dan! Guten Tag!
dober večer! Guten Abend!
dobro jutro! Guten Morgen!
dober tek! Guten Appetit!

2. (krepek; čez mero) stark
dober jedec ein starker Esser
dobra milja eine starke Meile
dobra stran (prednost) die starke Seite
medicina dobro srce ein starkes Herz

3. Wohl-
dobra urejenost matematika die Wohlordnung
dobro počutje das Wohlbefinden

4.
dobri dve uri gut zwei Stunden
dobrih 100 mark (vsaj 100 mark) gut und gern 100 Mark

5. šolske ocene:
dobro v Nemčiji: befriedigend
prav dobro gut (odlično : sehr gut)

6.
spet dober (zdrav) wieder auf den Beinen

7.
biti na dobrem gut daran sein, es gut getroffen haben, gut dastehen
|
dobra vila die Glücksfee
| ➞ → boljši, najboljši, ➞ → predober, ➞ → koristen, ➞ → posrečen, ➞ → učinkovit, ➞ → glas, namen, počutje ipd.

drug² (-a, -o)
drug drugega …/druga druge …/drugo drugega … einander (pomagati drug drugemu/druga drugi einander helfen; ne poznati drug drugega einander nicht kennen; sovražiti drug drugega einander hassen); s predlogi: -einander (brez ohneeinander, čez/prek übereinander, figurativno durcheinander, do zueinander, gegeneinander, aneinander, iz auseinander, k zueinander, med untereinander, mimo nebeneinander, na aufeinander, aneinander, nad übereinander, nasproti gegeneinander, o übereinander, voneinander, ob aneinander, umeinander, okoli/okrog umeinander, po umeinander, nacheinander, durcheinander, pod untereinander, poleg/zraven nebeneinander, pred voreinander, pri beieinander, proti/zoper gegeneinander, skozi durcheinander, v ineinander, vpričo voreinander, z miteinander, za füreinander, nacheinander, hintereinander, zueinander, umeinander)
drugega na drugega zložiti: aufeinander, übereinander
drugega k drugemu aneinander
drugega pod drugega untereinander
drug od drugega voreinander
drug za drugim [hintereinanderher] hintereinander her, nacheinander
biti drug nad drugim [übereinanderliegen] übereinander liegen, [übereinanderstehen] übereinander stehen (podobne zloženke so možne z mnogimi drugimi glagoli : [übereinanderliegen] übereinander liegen, [untereinanderliegen] untereinander liegen, [hintereinanderfahren] hintereinander fahren …)
drug/eden za drugim einer um den anderen
| ➞ → eden za drugim, ➞ → med seboj, ➞ → vzajemno

držav|a ženski spol (-e …)

1. pravo, geografija, der Staat; das Staatswesen; -staat (antante Ententestaat, avtoritarna Obrigkeitsstaat, balkanska Balkanstaat, blaginje Wohlfahrtsstaat, cerkvena Kirchenstaat, delavsko kmečka Arbeiter-und-Bauern-Staat, enotna Einheitsstaat, industrijska Industriestaat, južna Südstaat, kontinentalna Binnenstaat, kulturna Kulturstaat, ljudska Volksstaat, marionetna Marionettenstaat, mestna Stadtstaat, mnogonacionalna Vielvölkerstaat, nacionalna Nationalstaat, naslednica Nachfolgerstaat, Sukzessionsstaat, obmorska Küstenstaat, operetna Operettenstaat, otoška Inselland, Inselstaat, policijska Polizeistaat, pomorska Seestaat, posamezna Einzelstaat, pravna Rechtsstaat, razredna Klassenstaat, satelitska Satellitenstaat, severna Nordstaat, socialna Sozialstaat, Leistungsstaat, stanovska Ständestaat, totalne kontrole Überwachungsstaat, ustavna Verfassungsstaat, vazalska Vasallenstaat, večnacionalna Nationalitätenstaat, Mehrvölkerstaat, velika Großstaat, zvezna Bundesstaat)

2. v starem veku večinoma: das Reich
rimska država das Römerreich
staroegiptovska država das Pharaonenreich
stara država das alte Reich

3. v mednarodnih odnosih, organizacijah, pri trgovanju: der Staat, das Land, -staat, -land (ki pošilja - veleposlanika ipd. Entsendeland, Sendestaat, ki sprejema Empfangsstaat, članica Mitgliedstaat, članica NATO Natoland, dolžnica Schuldnerstaat, podpisnica Unterzeichnerstaat, Signatarstaat, pogodbenica Vertragsstaat, skrbnica Mandatarstaat, sosednja Nachbarland, Nachbarstaat, Anrainerstaat, sovražna Feindstaat, tamponska Pufferstaat, tranzitna Transitland, udeleženka Teilnehmerstaat, vzhodnega bloka Ostblockstaat; pri trgovanju v katero je namenjeno blago Bestimmungsland, izvora/porekla Ursprungsland, izvoznica Exportland, izvoznica surovin Rohstoffland)
matična država das Mutterland, der Mutterstaat
tuja država ein fremder Staat
država z največjimi ugodnostmi meistbegünstigter Staat

4. (velesila) die Macht, -macht (zaščitnica Schutzmacht, zaveznica Hilfsmacht, zmagovalka Siegermacht)

5. pri financiranju: öffentliche Hand, der Staat; kot javne finance: der Fiskus

6.
figurativno mati država Vater Staat

7. živalstvo, zoologija der Staat
država žuželk der Insektenstaat
termitska država der Termitenstaat
|
blokada države die Landessperre
šef države das Staatsoberhaupt
filozofija države die Staatsphilosophie
krmilo države das Staatsruder
naloga države die Staatsaufgabe
notranjost države das Inland
oblika države die Staatsform
obramba države die Landesverteidigung
ogrožanje varnosti države die Staatsgefährdung
ozemlje države das Staatsgebiet
pojmovanje države die Staatsauffassung
predsednik države der Staatspräsident
sociologija države die Staatssoziologie
sovražnik države der Staatsfeind
teorija države die Staatslehre, die Staatstheorie
ureditev države die Staatsordnung
ustanovitev države die Staatsgründung
vodstvo države die Staatsführung, die Staatsleitung
zaščita države der Staatsschutz
ločitev države in cerkve die Trennung von Kirche und Staat
s strani države staatlicherseits
nevaren državi staatsgefährlich
zapustiti državo ausreisen
ki ogroža državo staatsgefährdend
|
izgnati iz države des Landes verweisen
po vsej državi landesweit
v državi im Staat
država v državi Staat im Staat
prepoved bivanja v državi das Landesverbot
kaznivo dejanje zoper državo das Staatsverbrechen
države množina:
države Beneluksa Beneluxstaaten množina
Združene države die Vereinigten Staaten
skupnost držav die Staatengemeinschaft
Skupnost neodvisnih držav Gemeinschaft Unabhängiger Staaten (GUS)
zveza držav die Konföderation, die Staatenverbindung, der Staatenbund
nota več državam die Zirkularnote

ergreifen^*

1. prijeti, zagrabiti, die Beute: ujeti; zajeti

2. (überkommen) Entsetzen, Furcht: polastiti se (koga); (erfüllen) Hoffnung, Weh: navdajati; (innerlich bewegen) eine Vorstellung usw.: prevzeti, ganiti; (erschüttern) pretresti

3. einen Beruf izbrati si poklic, die Macht polastiti se oblasti, prevzeti oblast; die Flucht ergreifen spustiti se v beg; Maßnahmen ergreifen sprejeti ukrepe; Partei ergreifen für postaviti se na stran (koga), potegniti se za; Partei ergreifen gegen postaviti se zoper (koga)

gegen

1. gegen den Strom, Willen, Plan, Wind, gegen Quittung, Bezahlung, acht Uhr, Ende: proti; zoper (gegen Leib und Leben zoper telo in življenje) ; (im Gegensatz zu) die Vernunft: v nasprotju z

2. lokal: gegen die Wand, Osten: proti (zidu, vzhodu); ob, po (schlagen gegen udariti po/ob)

3. (verglichen mit) v primerjavi z

4. im Verhältnis zu: nasproti, do (freundlich gegen prijazen nasproti/do)

5. za (gegen Geld za denar)

6. (etwa) gegen 15 približno 15

javna morala die pravo öffentliche Sittlichkeit
varuh javne morale der Tugendwächter (ironično)
kaznivo dejanje zoper javno moralo das Sittlichkeitsdelikt
policijski oddelek/referat za javno moralo die Sittenpolizei, Sittlichkeitspolizei

kaznivo dejanje srednji spol pravo die Straftat, die strafbare Handlung (proti gegen), das Delikt, (davčno Steuerstraftat, storjeno iz malomarnosti Fahrlässigkeitsdelikt, storjeno z opustitvijo Omissivdelikt, ogrožanja Gefährdungsdelikt, posilstva Notzuchtverbrechen, s prepovedano posledico Erfolgsdelikt, zoper javno moralo Sittlichkeitsdelikt, nadaljevano Fortsetzungsdelikt, naklepno Vorsatzdelikt, opustitveno Unterlassungsdelikt, priložnostno Gelegenheitsdelikt)
čas storitve kaznivega dejanja die Tatzeit
dejanski stan kaznivega dejanja der Straftatbestand
okoliščina kaznivega dejanja der Tatumstand
ponovna storitev kaznivega dejanja der Rückfall
storilec kaznivega dejanja der Straftäter, der Täter
pomoč pri kaznivem dejanju die Beihilfe
sestaviti zapisnik o kaznivem dejanju den Tatbestand aufnehmen
idealni stek kaznivih dejanj die Tateinheit
realni stek kaznivih dejanj die Tatmehrheit
storiti kaznivo dejanje eine Straftat begehen, straffällig werden, sich strafbar machen
ponovno zagrešiti kaznivo dejanje rückfällig werden
priznati/priznavati kaznivo dejanje geständig sein
razglasiti za kaznivo dejanje für strafbar erklären
oseba, ki ve za kaznivo dejanje der Mitwisser, die Mitwisserin

Leib, der, (-/e/s, -er) telo; život; Baukunst, Architektur trup; am eigenen Leib erfahren izkusiti na lastni koži; am Leibe na telesu, na sebi; am ganzen Leibe zittern drgetati po vsem telesu; auf den Leib geschrieben sein biti napisan na kožo/na hrbet; auf den Leib geschnitten sein stati kot ulit; auf den Leib rücken jemandem biti vsiljiv; kein Hemd auf dem Leib haben biti gol in bos; bei lebendigem Leibe pri živem telesu; gut bei Leibe sein biti dobro podložen; Straftat: gegen Leib und Leben Recht zoper življenje in telo; nichts im Leibe haben biti tešč/lačen; kein Herz im Leibe haben biti brez srca; den Teufel im Leibe haben imeti hudiča v sebi; mit Leib und Seele z dušo in telesom; um den Leib fassen prijeti okrog pasu; sich etwas vom Leib reißen strgati s sebe; sich vom Leib halten jemanden držati proč od sebe, otepati se (koga); bleib mir vom Leibe! pusti me na miru, daj mi mir (s tem)!; vor den Leib stoßen suniti v prsa; zu Leibe rücken/gehen iti nad, lotiti se koga/česa; Leib und Seele zusammenhalten privezati dušo; ein Leib und eine Seele sein živeti v najlepši slogi

lov¹ moški spol (-a …) die Jagd, lovstvo das Weidwerk; s prežo: die Pirsch; (krožni Kesseljagd, s pastmi Fangjagd, s pritiskanjem Drückjagd, v času rastitve/dvorjenja Balzjagd, v času ruka Brunftjagd, na klic Lockjagd, na konjih Reitjagd, Parforcejagd, na kot Gabeljagd, na divje prašiče die Sauhatz, Saujagd, na glave Kopfjagd, na kunce Kaninchenjagd, na leve Löwenjagd, na lisice Fuchsjagd, na metulje Schmetterlingsjagd, na race Entenjagd, na tjulnje Robbenjagd, na vodne ptice Wasserjagd, na zajce Hasenjagd)
divji lov die Wilderei
nizki lov niedere Jagd
visoki lov hohe Jagd
lov s fotoaparatom die Fotosafari
iti/hoditi na lov auf die Jagd gehen
iti/ hoditi na divji lov wildern
imeti pravico lova jagdberechtigt sein
…lova Jagd-
(pravica die Jagdberechtigung, opravljanje die Jagdausübung, prepoved das Jagdverbot, udeleženci die Jagdgesellschaft, vrsta die Jagdart)
znak za začetek ali konec lova das Jagdsignal
prekršek zoper predpise o lovu das Jagdvergehen
zakon o lovu divjadi das Jagdgesetz

mrčes [é] moški spol (-a …) das Ungeziefer (hišni Hausungeziefer); die Insektenplage
prašek zoper mrčes das Insektenpulver
sredstvo za uničevanje mrčesa das Ungezieferbekämpfungsmittel
uničevanje mrčesa die Ungeziefervertilgung, Ungezieferbekämpfung

odpoved³ [ô] ženski spol (-i …)

1. delovnega razmerja, najemnega razmerja ipd.: die Kündigung; delna: Teilkündigung; figurativno die Aufkündigung
pisna odpoved das Kündigungsschreiben, der Kündigungsbrief
takojšnja odpoved/odpoved brez odpovednega roka fristlose Kündigung
… odpovedi/… za odpoved Kündigungs-
(pravno varstvo zoper odpoved Kündigungsschutz, vzrok za odpoved Kündigungsgrund, pravica do odpovedi das Kündigungsrecht)

2. časopisa, abonmaja, naročenega: die Abbestelung