Franja

Wurmmittel, das, Medizin zdravilo proti glistam

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden

glist|a ženski spol (-e …) der Wurm
kura proti glistam medicina die Wurmkur
zdravilo proti glistam medicina das Wurmmittel
imeti gliste Würmer haben
živalstvo, zoologija (nematod) der Fadenwurm
človeška glista živalstvo, zoologija der Spulwurm
kaveljčasta glista živalstvo, zoologija der Hakenwurm
kitova glista živalstvo, zoologija der Pottwal-Placentawurm
medinska/podkožna glista živalstvo, zoologija der Medinawurm
otroška glista živalstvo, zoologija (podančica) der Madenwurm, der Springwurm, der Pfriemenschwanz
rudarska glista živalstvo, zoologija der Grubenwurm
peščena glista živalstvo, zoologija (arenikola) der Sandwurm

ljudsk|i (-a, -o) volkstümlich; (v lasti ljudstva) volkseigen; (popularen, splošno znan) populär, volksnah; (povezan z ljudstvom) volksverbunden; Volks- (blagor das Volkswohl, pevec der Volkssänger, ples der Volkstanz, šport der Volkssport, zborovanje die Volksversammlung, pesem das Volkslied, delnica die Volksaktie, etimologija die Volksetymologie, fronta die Volksfront, glasba die Volksmusik, milica die Volksmiliz, modrost die Volksweisheit, pravljica das Volksmärchen, pripovedka die Volkserzählung, veselica das Volksfest, zdravilstvo die Volksmedizin, pesništvo die Volkspoesie, die Volksdichtung, predstavniško telo die Volksvertretung, verovanje der Volksglaube, zborovanje die Volksversammlung, zdravilo das Volksheilmittel, glasovanje die Volksabstimmung, štetje die Volkszählung)

oko¹ [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

1. anatomija das Auge (izbuljeno Glupschauge, Glotzauge, kravje Kuhauge, mandljasto Mandelauge, mongolsko Schlitzauge)
figurativno sokolje oko Falkenauge, Adlerauge, Luchsauge
stekleno oko Glasauge
umetno oko Kunstauge
pri punčkah: oko, ki se zapira in odpira das Schlafauge

2.
oko za kaj (sposobnost zapažanja) ein Auge für (etwas), der Blick
izostriti oko den Blick schärfen

3. (občutek za mere) das Augenmaß
na oko augenscheinlich
določiti na oko nach Augenmaß bestimmen, über den Daumen peilen

4.
figurativno oko postave Auge des Gesetzes, der Hüter des Gesetzes, der Gesetzeshüter

5.
jajce na oko das Spiegelei, Setzei

6. oko:
do koder sega oko so weit das Auge reicht
očesa:
punčica očesa der Augapfel
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
s kotičkom očesa mit dem Augenwinkel
očesa:
ne odvrniti očesa od kein Auge von (jemandem/etwas) lassen/wenden
oko:
oko za oko Auge um Auge
vreči oko na kaj: ein Auge haben auf (etwas), (etwas) ins Auge fassen
koga/kaj: ein Auge auf (jemanden/etwas) werfen
izpod očesa gledati: figurativno mit scheelen Augen
na:
zamižati na eno oko figurativno ein Auge zudrücken
z:
ogled z očesom die Okularinspektion
z golim očesom mit bloßem Auge, mit nacktem Auge
s prostim očesom mit unbewaffnetem Auge

7. očesi dvojina:
z obema očesoma beidäugig

8. oči množina Augen množina
ostre oči scharfe Augen
imeti ostre oči scharfe Augen haben, scharfsichtig sein
otroške oči Kinderaugen
velike okrogle oči Kulleraugen
… oči Augen-
(barva die Augenfarbe, govorica die Augensprache, kapljice za Augentropfen, kolobarji okoli Augenringe, mazilo za oči die Augensalbe, metanje peska v oči die Augenwischerei, preiskava die Augenuntersuchung, zdravilo za oči das Augenmittel, ščitnik za oči der Augenschutz, der Augenschirm, vnetje die Augenentzündung, kapljice za oči das Augenwasser, Augentropfen množina)

9.
ki ima … oči -äugig
(poševne schlitzäugig, prašičje schweinsäugig, sokolje adleräugig, luchsäugig, solzeče triefäugig, upadle hohläugig, velike kulleräugig, rehäugig)

10.
oči se zapirajo/lezejo skupaj die Lider/Augen fallen zu
figurativno oči vidijo več od očesa vier Augen sehen mehr als zwei
oči se odprejo komu: (jemandem) gehen die Augen auf
oči so skoraj stopile iz jamic komu: (jemandem) gingen die Augen über, (jemandem) quollen fast die Augen aus dem Kopf
oči ugasnejo komu (umre) (jemandes) Augen brechen
figurativno oči so bolj lačne kot želodec die Augen waren größer als der Magen
oči:
v višini oči in Augenhöhe
figurativno vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus
ne imeti oči figurativno keine Augen im Kopf haben
ne imeti oči zadaj/na riti hinten keine Augen haben
očem:
ne verjeti svojim očem seinen Augen nicht trauen
oči:
imeti oči figurativno Augen im Kopf haben
imeti oči povsod seine Augen überall haben, seine Augen vorn und hinten haben
imeti oči kot ris Augen haben wie ein Luchs
imeti rdeče oči (od joka) sich die Augen rot weinen
imeti solzne oči Tränen in den Augen haben
izbuljiti oči die Augen aufreißen, Stielaugen machen
izjokati si oči sich die Augen ausweinen
izpraskati oči die Augen auskratzen
koketno zapirati oči mit den Wimpern klimpern
meti si oči sich die Augen ausreiben
napenjati oči die Augen anstrengen
naprezati oči sich die Augen aus dem Kopf gucken
odpreti oči komu (jemandem) die Augen öffnen, (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
pometi si oči sich die Augen reiben
povesiti oči die Augen/Lider senken
vrteti oči mit den Augen kullern
zaliti oči solze: in die Augen steigen
zatiskati si oči pred čim: die Augen vor (etwas) verschließen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
zavijati oči die Augen rollen
zapičiti oči v kaj die Augen an (etwas) heften
žaliti oči das Auge beleidigen, eine Beleidigung für das Auge sein
iz:
brati iz oči an den Augen ablesen
iz oči aus den Augen, (iz dogleda) außer Sehweite
iz oči v oči von Angesicht zu Angesicht, sovražno: Auge in Auge
prebrati iz oči an den Augen absehen
izgubiti iz oči aus den Augen verlieren
ne izgubiti iz oči im Auge behalten

izpod oči (izpod čela) gledati: mit scheelen Augen
izpred:
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn
spraviti izpred oči aus den Augen schaffen
zgubiti izpred oči aus dem Auge/aus den Augen verlieren
izgini mi izpred oči! Geh mir aus den Augen!

med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
na:
videti na lastne oči mit leiblichen Augen sehen, mit eigenen Augen sehen
vsem na očeh wie auf dem Präsentierteller
od:
daleč od oči, daleč od srca aus den Augen, aus dem Sinn
pred:
stopiti pred oči unter die Augen treten
pred očmi vor den Augen
imeti pred očmi sich (etwas) vergegenwärtigen, (etwas) vor Augen haben, (etwas) im Auge haben
vsakomur pred očmi vor aller Augen
megliti se pred očmi komu (jemandem) vor den Augen schwimmen
migljanje pred očmi das Augenflimmern
pred mojimi očmi unter meinen Augen, vor meinen Augen
stemnilo se mi je pred očmi mir wurde schwarz vor den Augen
v:
biti/pasti v oči ins Auge/in die Augen springen
bosti v oči ins Auge/in die Augen stechen
(po)gledati v oči komu (jemandem) ins Auge schauen, čemu: (einer Sache) ins Auge sehen/blicken
ne moči pogledati v oči komu: (jemanden) nicht in die Augen sehen können
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
ne najti milosti v (njegovih) očeh vor (jemandes) Augen keine Gnade finden
zrasti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen steigen
izgubiti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen sinken
z:
z Argusovimi očmi kaj opazovati: mit Argusaugen
z drugimi/novimi očmi mit anderen/neuen Augen
z odprtimi očmi mit offenen Augen, drveti v nevarnost: sehenden Auges
požirati z očmi mit den Augen verschlingen
prebadati z očmi mit den Blicken durchbohren
premeriti z očmi mit den Augen messen
spati z odprtimi očmi mit offenen Augen schlafen
streljati z očmi Blicke schießen
zasledovati z očmi mit den Blicken verfolgen
za:
magnet za oči figurativno der Blickfang
paša za oči der Augenschmaus, die Augenweide

schweißtreibend Medizin schweißtreibendes Mittel diaforetikum, zdravilo za znojenje; figurativ Arbeit: hudo naporen

src|e¹ [é] srednji spol (srca, srci, srca) anatomija das Herz
medicina razširjeno srce die Herzvergrößerung, die Herzerweiterung
športno srce das Sportlerherz, Sportherz
zamaščeno srce die Herzverfettung, das Fettherz
umetno srce in pljuča die Herz-Lungen-Maschine
… srca Herz-
(bitje Herztöne množina, der Herzschlag, bolezen das Herzleiden, darovalec der Herzspender, delovanje die Herztätigkeit, funkcija die Herzfunktion, insuficienca die Herzinsuffizienz, masaža die Herzmassage, obremenjenost die Herzbeanspruchung, odpoved das Herzversagen, okvara die Herzschädigung, operacija die Herzoperation, poškodba die Herzverletzung, prenehanje bitja der Herzstillstand, presaditev die Herzverpflanzung, die Herztransplantation, razbijanje das Herzklopfen, omaganje die Herzschwäche, motnje v delovanju Herzstörungen množina, naglo utripanje das Herzjagen, trepetanje das Herzflimmern, zbolenje die Herzkrankheit, za krepitev zur Herzstärkung)
medicina zastoj srca in krvnega obtoka der Herz-Kreislaufstillstand
bolan na srcu herzleidend, herzkrank
šum na srcu das Herzgeräusch
operirati srce/na srcu am Herzen operieren
učinkujoč na srce herzwirksam
okoli srca/pri srcu in der Herzgegend
bolečine pri srcu Herzschmerzen množina
zbadanje pri srcu Herzstiche množina, das Herzstechen
proti srcu herzwärts
težave s srcem Herzbeschwerden množina
imeti težave s srcem Herzbeschwerden haben, pogovorno: es mit dem Herzen zu tun haben
v bližini srca herznah
za srce fürs Herz
kapljice za srce Herztropfen množina
krepilen za srce herzstärkend
zdravilo za srce Herzmittel
specialist za srce der Herzspezialist
srce mu je odpovedalo er ist an Herzversagen gestorben
srce se ustavi ein Herzstillstand tritt ein
X-u razbija srce X hat Herzklopfen

univerzaln|i (-a, -o)

1. Universal- (alfabet das Universalalphabet, dajalec der Universalspender, motor der Universalmotor prejemnik der Universalempfänger; knjižnica die Universalbibliothek, slovnica die Universalgrammatik)

2.
pravo univerzalni dedič der Alleinerbe, Universalerbe
univerzalna dedinja die Universalerbin

3. (večnamenski) Alles- (rezalnik der Allesschneider, lepilo der Alleskleber)
tehnika univerzalni tok der Allstrom
medicina univerzalno zdravilo (panaceja) die Panazee, das Allerweltsmittel
univerzalno sredstvo ironično das Allerweltsmittel
univerzalno pralno sredstvo das Vollwaschmittel

vročin|a² ženski spol (-e …) medicina (zvišana telesna temperatura) das Fieber
zdravilna vročina Heilfieber
brez vročine fieberlos, po bolezni: fieberfrei
naraščanje vročine der Fieberanstieg
svečka za zniževanje vročine das Fieberzäpfchen
zdravilo proti vročini das Fiebermittel
imeti vročino medicina Fieber haben, fiebern
ki povzroča vročino fiebererzeugend
ki znižuje vročino fiebersenkend
meriti vročino die Temperatur messen

znojenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Schwitzen, medicina die Schweißsekretion, die Schweißabsonderung
zdravilo za znojenje schweißtreibendes Mittel
mehurček od znojenja das Schwitzbläschen

živ|ec¹ moški spol (-ca …) anatomija der Nerv (bedrni, kolčni Hüftnerv, čutni Empfindungsnerv, Gefühlsnerv, Sinnesnerv, drobovni Eingeweidenerv, gibalni, motorični Bewegungsnerv, inhibitorni Hemmungsnerv, kolčni Ischiasnerv, obrazni Gesichtsnerv, očesni Augennerv, podlahtnični Ellennerv, slušni Hörnerv, Gehörnerv, stegenski Schenkelnerv, vazomotorični Gefäßnerv, vidni Sehnerv, vohalni Riechnerv)
medicina stisnjen živec die Nervenquetschung
… živca Nerven-
(ohromitev/ohromelost die Nervenlähmung, omrtvičenje die Nervbetäubung, trzanje das Nervenzucken, vnetje die Nervenentzündung)
medicina škodljiv za živce nervenschädigend
ki pomirja živce nervenberuhigend
slabih živcev nervenschwach
obolenje živcev das Nervenleiden
bolan na živcih nervenleidend, nervenkrank
močni/slabi živci starke/schwache Nerven, die Nervenstärke/Nervenschwäche
figurativno izgubiti živce die Nerven verlieren, durchdrehen
ki para živce nervtötend, nervenaufreibend
natezati živce komu (jemanden) auf die Folter spannen
žreti živce nervenaufreibend sein, an den Nerven zerren
iti na živce komu (jemandem) auf die Nerven gehen/ fallen, (jemanden) nerven
kdor/kar gre močno na živce die Nervensäge
ki gre na živce nervenaufreibend
spraviti/spravljati ob živce koga (jemanden) verrückt machen, rasend machen, entnerven
tu je vse odvisno od živcev das ist reinste Nervensache
skakati po živcih auf den Nerven herumtrampeln
dražilo za živce der Nervenkitzel
preizkušnja za živce die Nervenprobe
smrt za živce die Nervenmühle
zdravilo za živce das Nervenmittel
biti na koncu z živci mit den Nerven fertig sein, mit den Nerven am Ende sein, ein Nervenbündel sein
z močnimi živci nervenstark
z živci kot štriki mit Nerven wie Bindfäden