Franja

Vertraute¹, der, (ein -r, -n, -n) zaupni prijatelj; intimni prijatelj

befreunden: sich befreunden spoprijateljiti se (mit z) ; befreundet sein biti prijatelj s kom; figurativ sich (mit einem Gedanken) befreunden sprijazniti se (z mislijo)

befreundet prijateljski; befreundet sein biti prijatelj

dob|er¹ [ó] (dôbr|a, -ro)

1. (kvaliteten) človek, stvar, (moralno/po značaju dober, kvaliteten; uspešen; vesten) gut (boljši/najboljši besser/am besten)
srednje dober mittelgut
srčno dober človek: herzensgut, seelengut, (dobrodušen) gutartig
dober prijatelj/znanec ein guter Freund/Bekannter
dobra volja (razpoloženje) gute Laune
dobre volje [gutgelaunt] gut gelaunt, (hotenje) guter Wille
dobra vera guter Glaube
dobra dela množina gute Werke
Dobri pastir der gute Hirte
dobri stari časi die gute alte Zeit
zoper dober okus gegen den guten Geschmack
zoper dobre navade gegen die guten Sitten
namen je bil dober es war gut gemeint
| voščila:
dober dan! Guten Tag!
dober večer! Guten Abend!
dobro jutro! Guten Morgen!
dober tek! Guten Appetit!

2. (krepek; čez mero) stark
dober jedec ein starker Esser
dobra milja eine starke Meile
dobra stran (prednost) die starke Seite
medicina dobro srce ein starkes Herz

3. Wohl-
dobra urejenost matematika die Wohlordnung
dobro počutje das Wohlbefinden

4.
dobri dve uri gut zwei Stunden
dobrih 100 mark (vsaj 100 mark) gut und gern 100 Mark

5. šolske ocene:
dobro v Nemčiji: befriedigend
prav dobro gut (odlično : sehr gut)

6.
spet dober (zdrav) wieder auf den Beinen

7.
biti na dobrem gut daran sein, es gut getroffen haben, gut dastehen
|
dobra vila die Glücksfee
| ➞ → boljši, najboljši, ➞ → predober, ➞ → koristen, ➞ → posrečen, ➞ → učinkovit, ➞ → glas, namen, počutje ipd.

du ti, jemanden mit du anreden/du sagen zu tikati (koga); mit jemandem auf du und du sein biti prijatelj s kom, biti per tu s kom

glasb|a ženski spol (-e …) die Musik, -musik (alpska Alpenmusik, baletna Ballettmusik, cerkvena Kirchenmusik, ciganska Zigeunermusik, četrttonska Vierteltonmusik, črnska Negermusik, dvanajsttonska Zwölftonmusik, domača Hausmusik, filmska Filmmusik, s plošč Schallplattenmusik, instrumentalna Instrumentalmusik, klavirska Klaviermusik, komorna Kammermusik, koncertna Konzertmusik, ljudska Volksmusik, odrska Bühnenmusik, Theatermusik, operetna Operettenmusik, operna Opernmusik, orgelska Orgelmusik, orkestrska/orkestralna Orchestermusik, plesna Tanzmusik, programska [Programmusik] Programmmusik, razpoloženjska Stimmungsmusik, resna E-Musik, rockovska Rockmusik, salonska Salonmusik, zabavna Unterhaltungsmusik)
glasba po željah das Wunschkonzert
serialna glasba serielle Musik
… glasbe/glasbo Musik-
(ljubezen do die Musikliebe, prijatelj Musikfreund, sociologija Musiksoziologie, teorija Musiktheorie, učitelj Musiklehrer, zgodovina Musikgeschichte, zgodovinar Musikhistoriker, akademija Musikakademie)

hišn|i¹ (-a, -o) Haus- (gospodar der Hausherr, lastnik der Hausbesitzer, poštni nabiralnik der Hausbriefkasten, prijatelj der Hausfreund, priključek der [Hausanschluß] Hausanschluss, pripor der Hausarrest, red die Hausordnung, telefon die Haussprechstelle, upravitelj der Hausverwalter, zdravnik der Hausarzt, centrala die Hauszentrale, pomočnica die Hausangestellte, številka die Hausnummer, uprava die Hausverwaltung, žara die Hausurne, ime der Hausname)
hišno znamenje zgodovina die Hausmarke

intim|en (-na, -no) intim, Intim- (sovražnik der Intimfeind, higiena die Intimhygiene, nega die Intimpflege, sfera die Intimsphäre, življenje das Intimleben, deli telesa množina die Intimzone, der Intimbereich)
intimni prijatelj der Busenfreund, der Vertraute
intimno innig

mladost [ó] ženski spol (-i …) die Jugend; stanje: das Jungsein; obdobje: die Jugend, die Jugendzeit
prijatelj/prijateljica iz mladosti der Jugendfreund/ die Jugendfreundin
prijateljstvo iz mladosti die Jugendfreundschaft
svežina mladosti die Jugendfrische
v cvetu mladosti in der Jugendblüte
vrelec mladosti der Jungbrunnen
figurativno ne več v prvi mladosti über die beste Jugend hinaus

najboljš|i [ó] (-a, -e) der/die/das beste
drugi najboljši zweitbeste, [nächstbeste] nächstbeste
na svetu: weltbeste
najboljši možni der bestmögliche
Best- (čas die Bestzeit, dosežek die Bestleistung, forma die Bestform, vrednost der Bestwert)
najboljša forma die Hochform
najboljša ponudba das Meistbot
najboljši prijatelj der Busenfreund
najboljša prijateljica die Busenfreundin
najboljši primer der Idealfall
po najboljših močeh nach Kräften
po najboljši vednosti nach bestem Wissen (und Gewissen)
pri najboljši volji beim besten Willen
biti na najboljši poti auf dem besten Wege sein
v najboljšem primeru bestenfalls, im günstigsten Fall
po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können
v najboljših letih in den besten Jahren

prijateljic|a ženski spol (-e …) die Freundin
zaupna prijateljica die Duzfreundin, die Vertraute, die Busenfreundin ➞ → prijatelj

srčn|i (-a, -o) Herz- (as das [Herzas] Herzass, bolnik der Herzpatient, der Herzkranke, fant der Herzbube, izliv figurativno der [Herzenserguß] Herzenserguss, kateter der Herzkatheter, kirurg der Herzchirurg, kralj der Herzkönig, napad der Herzanfall, ritem der Herzrhythmus, strup Herzgift, ščit das Herzschild, zastoj die Herzlähmung, črta die Herzlinie, dama die Herzdame, dobrota die Herzensgüte, insuficienca die Herzschwäche, kap der Herzschlag, kateterizacija die Herzkatheterisierung, kri das Herzblut, kultura die Herzensbildung, napaka der Herzfehler, nevroza die Herzneurose, oblika die Herzform, zaklopka die Herzklappe, želja der Herzenswunsch, veselje die Herzensfreude)
srčni prijatelj der Busenfreund

šah¹ moški spol (-a …)

1. igra: das Schachspiel, das Schach; (brzopotezni Blitzschach, dopisni Korrespondenzschach, Fernschach, problemski Problemschach)
slepi šah das Blindspiel
… šaha Schach-
(partija das Schachspiel, die Schachpartie, eine Partie Schach, prijatelj der Schachfreund)
igralec šaha der Schachspieler
igralec slepega šaha der Blindspieler
igralec dopisnega šaha der Fernschachspieler
igrati šah Schach spielen
igrati slepi šah [blindspielen] blind spielen
turnirski šah der Schachsport
moški šah das Herrenschach, Männerschach
ženski šah das Damenschach, Frauenschach
računalniški šah das Computerschach

2. poteza: das Schach (dvojni Doppelschach, vmesni Zwischenschach, odkriti aufgedecktes Schach, Abzugsschach, večni Dauerschach, ewiges Schach, nasprotni Gegenschach, z damo Damenschach, z lovcem Läuferschach, s skakačem Springerschach, s trdnjavo Turmschach, s kmetom Bauernschach)
dati/napovedati šah Schach bieten/ansagen
biti v šahu im Schach stehen/sein
šah! Schach (dem König)!
šah in mat! Schach und matt!

3. garnitura: das Schach (potovalni Steckschach, žepni Taschenschach, magnetni Magnetschach)
|
figurativno držati/imeti v šahu in/im Schach halten

umetnost [é] ženski spol (-i …)

1. die Kunst
likovna/upodabljajoča umetnost bildende Kunst
primitivna umetnost primitive Kunst
uporabna umetnost angewandte Kunst
lepe umetnosti množina die schönen Künste
-kunst (amaterska Laienkunst, baletna Ballettkunst, domačijska Heimatkunst, fotografska Fotokunst, glasbena Tonkunst, igralska Schauspielkunst, izrazna Ausdruckskunst, jezikovna Sprachkunst, krasilna Zierkunst, ljudska Volkskunst, objektna Objektkunst, pesniška Verskunst, pevska Gesangskunst, plesna Tanzkunst, pripovedna Erzählkunst, slikarska Malkunst)
… umetnosti Kunst-
(filozofija die Kunstphilosophie, ljubitelj der Kunstliebhaber, mesto die Kunststadt, obravnavanje die Kunstbetrachtung, poznavalec der Kunstkenner, prijatelj der Kunstfreund, religija die Kunstreligion, sociologija die Kunstsoziologie, svoboda die Kunstfreiheit, teorija die Kunsttheorie)
ljubezen do umetnosti die Kunstliebe
brez občutka za umetnost unmusisch
strokovnjak/izvedenec za umetnost der Kunstverständige ( ein -r)
ki ljubi umetnost kunstliebend
ki se navdušuje za umetnost kunstbegeistert
ki se zanima za umetnost kunstinteressiert

2. (posebna spretnost) die Kunst, das Können; (kuharska Kochkunst, ljubezni Liebeskunst, pripovedovanja Fabulierkunst, sabljanja Fechtkunst, vrtnarska Gartenkunst, življenja Lebenskunst)

3.
po vseh pravilih umetnosti nach allen Regeln der Kunst, kunstgerecht
figurativno to ni nobena umetnost das ist keine Kunst

Verhältnis, das, (-ses, -se) razmerje; (Beziehung) odnos; Verhältnisse, pl , razmere; figurativ prijatelj, ljubček, prijateljica, ljubica; im Verhältnis v razmerju (zu do) ; ein Verhältnis haben mit imeti razmerje z; über seine Verhältnisse leben živeti preko svojih možnosti

zaup|en¹ (-na, -no) vertraut, intim
biti zaupen z auf vertrautem Fuß stehen mit
zaupen prijatelj der Vertraute ( ein -r)
zaupna prijateljica die Vertraute

žival¹ ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija

1. das Tier (čredna Herdentier, čudežna Wundertier, domača Haustier, globokomorska Tiefseetier, gozdna Waldtier, grbovna Wappentier, klavna Schlachttier, kopenska Landtier, koristna domača Nutztier, mala Kleintier, mitološka, bajeslovna, pravljična Fabeltier, nočna Dämmerungstier, Nachttier, plemenska Zuchttier, poskusna Versuchstier, prvotna Urtier, puščavska Wüstentier, strupena Gifttier, terarijska Terrarientier, tovorna Lasttier, udomačena Heimtier, vodna Wassertier, vprežna Zugtier, zajedalska Schmarotzertier, za ježo Reittier, z mladiči Elterntier)
koristna/škodljiva žival agronomija in vrtnarstvo der Nützling/ der Schädling
živalstvo, zoologija najdena mrtva/živa žival der Todfund/ der Lebendfund

2. živalstvo, zoologija žival, ki …:
diha der -atmer
(s pljuči Lungenatmer, s škrgami Kiemenatmer, s kožo Hautatmer, s črevesom Darmatmer)
golta plen cel der Schlinger
koti žive mladiče der Lebendgebärer
leže jajca der Eileger
živi v/na … der -bewohner, das -tier
(jamska Höhlentier, Höhlenbewohner, stepska Steppentier, Steppenbewohner, na kopnem Landbewohner)
spi zimsko spanje der Winterschläfer
žival s … krvjo der -blüter
(mrzlokrvna Kaltblüter, z nestalno toplo krvjo Wechselblüter, Wechselwarmblüter, toplokrvna Warmblüter)

3.
religija žrtvena žival das Opfertier, das Tieropfer
daritev/žrtvovanje živali das Tieropfer

4.
živali množina Tiere množina
gospodarsko uporabne živali das Nutzvieh
male domače živali das Kleinvieh, das Viehzeug
kralj živali der König der Tiere

5.
… živali Tier-
(kult der Tierkult, mučenje die Tierquälerei, ogled medicina die Tierschau, prevoz der Tiertransport, die Tierbeförderung, prijatelj der Tierfreund, proizvodnja/reja die Tierproduktion, reja die Tierhaltung, reja malih Kleintierhaltung, rejec der Tierhalter, rejec malih der Kleintierhalter, slikar der Tiermaler, slika das Tierbild, število na teritoriju der Tierbestand, zavarovanje die Tierversicherung)

6.
varstvo/zaščita živali der Tierschutz
zakon o varstvu živali das Tierschutzgesetz
varstveno področje za živali das Tierschutzgebiet
aktivist za varstvo živali der Tierschützer
društvo za varstvo živali der Tierschutzverein
zavetišče za živali das Tierheim
azil za živali das Tierasyl

7.
kužna bolezen živali die Viehseuche
prisotnost živali/naseljenost z živalmi der Besatz, Tierbesatz
lovstvo premija za odstrel škodljivih živali die Fangprämie
škoda, ki so jo povzročile živali der Tierschaden
ki ima rad živali tierliebend, tierlieb
ljubezen do živali die Tierliebe
parazit na živalih der Zooparasit
poskus na živalih der Tierversuch
knjiga o živalih das Tierbuch
nauk o živalih die Tierkunde
razširjanje po živalih die Zoochorie
bogat z živalmi tierreich
trgovina z živalmi die Tierhandlung, trgovanje: der Tierhandel
klinika za živali die Tierklinik
ograda za živali das Tiergehege, za divjad: das Wildgehege
raj za živali figurativno das Tierparadies