Franja

žavb|a ženski spol (-e …) ➞ → mazilo
figurativno z vsemi žavbami namazan mit allen Wassern gewaschen

žeb|elj [ə] moški spol (-lja …) der Nagel (kovan Schmiedenagel, lesen Holznagel, za krsto Sargnagel), der Stift (krovski Dachdeckerstift)
glavica žeblja der Nagelkopf
sveder za vrtanje lukenj za žeblje der Nagelbohrer
ekstenzija z žebljem medicina die Nagelextension
spajanje kosti z žebljem medicina die Knochennagelung
parkelj za puljenje žebljev die Nagelklaue
deska z žeblji das Nagelbrett
obiti z žeblji benageln
prebiti z žeblji durchnageln
pribiti z žebljem/žeblji annageln
figurativno zadeti žebelj na glavo den Nagel auf den Kopf treffen

žebljič|ek moški spol (-ka …) der Stift (lesen Holzstift), der Nagel (tapetniški Tapeziernagel), der Täcks
risalni žebljiček die Heftzwecke, Reißzwecke, Zwecke, der Reißnagel
steklarski žebljiček die Glaserecke
pripeti z žebljički aufzwecken, zwecken

žel|eti [é] (-im)

1. komu kaj wünschen (na skrivaj heimlich wünschen, od srca vom Herzen wünschen, vse dobro alles Gute wünschen, srečo Glück wunschen)
želeti dobro komu es gut meinen mit (jemandem)
želeti zlo/slabo komu (jemandem) [übelwollen] übel wollen
želeti vse najslabše/naj ga hudič vzame (jemandem) die Pest an den Hals wünschen
želti komu, da bi ga hudič pobral (jemanden) ins Pfefferland wünschen

2. (voščiti) wünschen (vse najboljše alles Gute wünschen, srečo Glück wünschen), herabwünschen auf
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
pri pozdravih: želeti dober večer/lahko noč/dobro jutro/dober dan guten Abend/gute Nacht/guten Morgen/guten Tag wünschen
želeti prijeten počitek/dober tek/ hitro okrevanje/prijetno potovanje angenehme Ruhe/guten Appetit/gute Besserung/eine gute Reise wünschen

3. (pričakovati) wünschen (garancije gewisse Garantien, da se držimo predpisov [daß] dass man sich an die Vorschriften hält)
nekdo želi govoriti z vami es wünscht Sie jemand zu sprechen
če/kot želite wie Sie wünschen
kaj želite was wünschen Sie, v gostinskem lokalu: was darf es sein

4. (biti voljan) -willig sein (izseliti se auswanderungswillig, ločiti se scheidungswillig)

želez|en [é] (-na, -no) eisern (tudi figurativno), von/aus Eisen; poetično: ehern (tudi figurativno); Eisen- (barva die Eisenfarbe, konica die Eisenspitze, konstrukcija der Eisenbau, pločevina das Eisenblech, postelja das Eisenbett, tinktura die Eisentinktur, žica der Eisendraht, klobuk der Eisenhut, les das Eisenholz, nosilec der Eisenträger, obroči die Eisenbereifung, oklep die Eisenrüstung, opilki Eisenspäne množina, jedro der Eisenkern), Stahl- (konstrukcija die Stahlkonstruktion)
figurativno z železno roko vladati ipd.: mit eiserner Faust

železnic|a¹ [é] ženski spol (-e …) železnica die Eisenbahn, die Bahn
cestna železnica (tramvaj) die Straßenbahn
(enotirna Einspurbahn, enotirnična Alwegbahn, enotračna Einschienenbahn, gorska Gebirgsbahn, Bergbahn, hitra Schnellbahn, industrijska Industriebahn, jamska Grubenbahn, lokalna Lokalbahn, Zweigbahn, mestna Stadtbahn, S-Bahn, modelna Modelleisenbahn, nadzemna Hochbahn, otoška Inselbahn, ozkotirna Schmalspurbahn, podzemna Untergrundbahn, U-Bahn, poljska Feldbahn, širokotirna Breitspureisenbahn, tovarniška Werkbahn, viseča Hängebahn, Schwebebahn, zobata Zahnradbahn)
v zabaviščih: železnica strahov die Geisterbahn
železnic za igro die Spielzeugeisenbahn
železnice Bahn-, Eisenbahn-, podzemske U-Bahn-, mestne Stadtbahn-, cestne Straßenbahn-
(linija podzemske die U-Bahn-Linie, linija cestne die Straßenbahnlinie, mreža podzemske das U-Bahn-Netz, postajališče cestne die Straßenbahnhaltestelle, postaja mestne der S-Bahnhof, postaja podzemske die U-Bahn-Station, voz cestne der Straßenbahnwagen)
transport po železnici der Eisenbahntransport
vožnja z železnico die Bahnfahrt (Eisenbahnfahrt, U-Bahnfahrt, Straßenbahnfahrt)
nadvoz nad železnico die Bahnüberführung
prevoz kosovnega blaga za železnico der Rollfuhrdienst

železniška postaja ženski spol der Bahnhof (domovna Heimtabahnhof, mejna Grenzbahnhof); majhna: (postajališče) die Eisenbahnstation, Bahnstation
blago za prevoz do/z železniške postaje das Rollgut
peron ob stavbi železniške postaje der Hausbahnsteig

želez|o [é] srednji spol (-a …) kemija das Eisen; tehnika -eisen, der -stahl (cerijevo Zereisen, kotno Winkeleisen, kovano, kovno Schmiedeeisen, krivilno Dreheisen, lito [Gußeisen] Gusseisen, manganovo Manganeisen, meteorno/meteorsko Meteoreisen, nikljevo Nickelstahl, Nickeleisen, okroglo Rundeisen, profilno Formstahl, Profileisen, surovo Roheisen, tračno, trakasto Flacheisen, Bandeisen, trirobo Dreikantstahl, valjano Walzeisen, armaturno, betonsko Armierungseisen, Bewehrungseisen, gladko betonsko Rundstahl, gradbeno Baustahl, gugalno Granierstahl, gradbeništvo, arhitektura za zavetrovanje Windeisen)
gobasto železo der Eisenschwamm
staro železo altes Eisen (tudi figurativno), das Alteisen, der Schrott
dati v staro železo ladjo, naprave: verschrotten
ki predeluje železo [eisenverarbeitend] Eisen verarbeitend
ki vsebuje železo ruda, kamen: eisenschüssig, eisenführend, kemija voda, spojina: eisenhaltig
kisla voda, ki vsebuje železo der Eisensäuerling
trd kot železo eisenhart
stiskalnica za staro železo die Schrottpresse
sveder za železo der Eisenbohrer
žaga za železo die Eisensäge
…železa Eisen-
(pomanjkanje der Eisenmangel, presnavljanje der Eisenstoffwechsel, pridobivanje die Eisengewinnung, rudnik das Eisenbergwerk, vsebnost der Eisengehalt)
iz železa aus Eisen, Eisen-
izdelek iz železa die Eisenarbeit, die Eisenware
(iz litega [Eisengußware] Eisengussware)
iz kovanega železa schmiedeeisern, izdelek: das Eisenwerk
iz litega železa [Guß] Guss-
(cev das [Gußrohr] Gussrohr, žleb die [Gußrinne] Gussrinne)
obit z železom eisenbeschlagen
trgovec s starim železom der Alteisenhändler, Schrotthändler
figurativno kuj železo, dokler je vroče man soll das Eisen schmieden, solange es heiß ist
imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben

želod [ê] moški spol (želóda …) rastlinstvo, botanika, anatomija die Eichel
agronomija in vrtnarstvo pitanje z želodom die Eichelmast

želod|ec [ó] moški spol (-ca …) anatomija der Magen
medicina pokvarjen želodec die Magenverstimmung, die Verstimmung des Magens
povešen želodec die Senkung des Magens
razširjen želodec die Magenerweiterung
zdražljiv želodec der Reizmagen
mesnina: svinjski želodec Saumagen
… želoda Magen-
(izpiranje die Magenspülung, ogledovanje die Magenspiegelung, perforacija die Magenperforation, povešenje die Magensenkung, resekcija die Magenresektion, vratar der Magenpförtner, der Magenausgang, vsebina der Mageninhalt, operacija Magenoperation)
medicina krvavitev iz želoda das Magenbluten, die Mageblutung
vračanje iz želoda das Aufstoßen
na prazen želodec mit leerem Magen
bolan na želodcu magenleidend, magenkrank
rak na želodcu der Magenkrebs
okoli želodca in der Magengegend
po/v želodcu mi kruli mir knurrt der Magen
pri želodcu in der Magengegend
v želodec in den Magen
udarec v želodec der Magenstoß, Magenschlag, boksarski: Magenhaken
v želodcu im Magen
bolečine v želodcu Magenschmerzen množina
kruljenje v želodcu das Magenknurren
pritisk/tiščanje v želodcu das Magendrücken
težave z želodcem Magenbeschwerden množina
povzročiti/povzročati težave z želodcem auf den Magen schlagen
kapljice za želodec Magentropfen množina
krepilen za želodec magenstärkend
figurativno človeku se obrne želodec der Magen dreht sich einem um, es erregt einem Übelkeit
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen

žensk|a¹ [é] ženski spol (-e …) die Frau; das Weib
čudovita/fejst ženska Klassefrau, Prachtweib
neprivlačna, neopazna ženska graue Maus
poklicno uspešna ženska Karrierefrau
polnokrvna ženska Rasseweib, Vollblutweib
poročena ženska verheiratete Frau, Ehefrau
poslovna ženska Geschäftsfrau
samska ženska die Junggesellin, ein unverheiratete Frau
ženska z visokošolsko izobrazbo die Akademikerin
ženska stara 30/40/70 let die Dreißigerin/ Vierzigerin/Siebzigerin (sredi tridesetih … Mittdreißigerin)
ženska, ki nosi očala die Brillenträgerin
ženska, ki ve za kaznivo dejanje ipd.: die Mitwisserin
ženske množina Frauen množina, die Frauenwelt, das Frauenvolk, die Weiblichkeit
emancipacija žensk die Frauenemanzipation
ljubljenec žensk der Frauentyp
sovražnik žensk der Weiberfeind
zaposlenost žensk die Frauenbeschäftigung
predstava o ženski/ženskah das Frauenbild
garderoba za ženske die Damengarderobe
neugoden za ženske zakonodaja ipd.: frauenfeindlich
ugoden za ženske frauenfreundlich

žerjav¹ moški spol (-a …) tehnika der Kran (gradbeni Hochbaukran, kamionski nakladalni Lastkraftwagenkran, konzolni Bockkran, ladijski Schiffskran, tekalni Laufkran, mostni Brückenkran, nakladalni Ladekran, portalni Portalkran, ročični Hammerkran, stolpni vrtljivi Turmdrehkran, vrtljivi Rundlaufkran, Schwenkkran, Drehkran, zgibni vrtljivi Drehwippkran, grabilnik Greiferkran, žični Kabelkran, Seilkran), das Hebezeug
… žerjava Kran-
(kavelj der Kranhaken, most portalnega die Kranbrücke, voznik der Kranführer, kabina das Kranführerhaus)
tovornjak z žerjavom der Kranwagen

žic|a ženski spol (-e …) der Draht (armaturna Einlagedraht, bakrena Kupferdraht, bodeča Stacheldraht, cvetličarska Blumendraht, grelna Heizdraht, jeklena Stahldraht, medna Messingdraht, ogrevna Hitzdraht, prečna Querdraht, srebrna Silberdraht, talilna Sicherungsdraht, uporovna Widerstandsdraht, valjana Walzdraht, varilna Schweißdraht, vlečna/iztezna Streckdraht, začetna Ausgangsdraht, zapiralna Sperrdraht, zapisovalna Schreibdraht, zlata Golddraht, žarilna Glühdraht, železna Eisendraht, za hladno kovičenje Kaltschlagdraht)
armatura iz jeklene žice die Stahldrahtarmierung
iz žice Draht-
(izdelek die Drahtarbeit, šibre iz nasekane žice das Drahtkorn)
iz bodeče žice Stacheldraht-
škarje za rezanje žice die Drahtschere, der Drahtschneider
klešče za žico die Drahtzange
nabrati na žico auf einen Draht ziehen
ovijanje/ovitje z žico die Drahtumschlingung
povezati z žico drahten, verdrahten

žig¹ moški spol (-a …) der Stempel (datumski Datumstempel, frankirni Gebührenstempel, Freistempel, gozdni gozdarstvo Forststempel, poštni Poststempel, priložnostni Sonderstempel, ročni Fauststempel, ročni valjčni Handrollstempel, sprejemni Quittungsstempel, valjčni Rollstempel)
žig prvega dne der Ersttagsstempel
datum poštnega žiga der Poststempel
odtis frankirnega žiga der Gebührenstempelabdruck
odtis ročnega valjčnega žiga der Handrollstempelabdruck
barva za žige die Stempelfarbe
frankirati z žigom freistempeln

žigosanj|e [ó] srednji spol (-a …) das Stempeln, die Stempelung
z vročim žigom die Brandmarkung
avtomat za žigosanje vozovnic: der Entwerter
stroj za žigosanje die Stempelmaschine

žilavenj|e [ê] srednji spol (-a …) tehnika das Frischen, die Frischarbeit (z zrakom Windfrischen)

žit|o srednji spol (-a …) rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo das Getreide (jaro Sommergetreide, krmno Futtergetreide, poležano Lagergetreide, semensko Saatgetreide); die Kornfrucht, das Korn
krušno žito das Brotgetreide, die Brotfrucht
ozimno žito das Wintergetreide, der Winterweizen, die Winterung
divje žito (orjaška bilnica) der Riesen-Schwingel
… žita Getreide-, Korn-
(cena der Getreidepreis, izvoznica die Getreideausfuhrland, pridelovanje der Kornbau, der Kornanbau, Getreideanbau, vrsta die Getreidesorte, die Getreideart)
izdelek iz žita das Getreideprodukt
… za žito Getreide-, Korn-
(bunker der Korntank, silos der Getreidespeicher, das Getreidesilo, mlin die Getreidemühle)
trgovina z žitom der Getreidehandel

žival¹ ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija

1. das Tier (čredna Herdentier, čudežna Wundertier, domača Haustier, globokomorska Tiefseetier, gozdna Waldtier, grbovna Wappentier, klavna Schlachttier, kopenska Landtier, koristna domača Nutztier, mala Kleintier, mitološka, bajeslovna, pravljična Fabeltier, nočna Dämmerungstier, Nachttier, plemenska Zuchttier, poskusna Versuchstier, prvotna Urtier, puščavska Wüstentier, strupena Gifttier, terarijska Terrarientier, tovorna Lasttier, udomačena Heimtier, vodna Wassertier, vprežna Zugtier, zajedalska Schmarotzertier, za ježo Reittier, z mladiči Elterntier)
koristna/škodljiva žival agronomija in vrtnarstvo der Nützling/ der Schädling
živalstvo, zoologija najdena mrtva/živa žival der Todfund/ der Lebendfund

2. živalstvo, zoologija žival, ki …:
diha der -atmer
(s pljuči Lungenatmer, s škrgami Kiemenatmer, s kožo Hautatmer, s črevesom Darmatmer)
golta plen cel der Schlinger
koti žive mladiče der Lebendgebärer
leže jajca der Eileger
živi v/na … der -bewohner, das -tier
(jamska Höhlentier, Höhlenbewohner, stepska Steppentier, Steppenbewohner, na kopnem Landbewohner)
spi zimsko spanje der Winterschläfer
žival s … krvjo der -blüter
(mrzlokrvna Kaltblüter, z nestalno toplo krvjo Wechselblüter, Wechselwarmblüter, toplokrvna Warmblüter)

3.
religija žrtvena žival das Opfertier, das Tieropfer
daritev/žrtvovanje živali das Tieropfer

4.
živali množina Tiere množina
gospodarsko uporabne živali das Nutzvieh
male domače živali das Kleinvieh, das Viehzeug
kralj živali der König der Tiere

5.
… živali Tier-
(kult der Tierkult, mučenje die Tierquälerei, ogled medicina die Tierschau, prevoz der Tiertransport, die Tierbeförderung, prijatelj der Tierfreund, proizvodnja/reja die Tierproduktion, reja die Tierhaltung, reja malih Kleintierhaltung, rejec der Tierhalter, rejec malih der Kleintierhalter, slikar der Tiermaler, slika das Tierbild, število na teritoriju der Tierbestand, zavarovanje die Tierversicherung)

6.
varstvo/zaščita živali der Tierschutz
zakon o varstvu živali das Tierschutzgesetz
varstveno področje za živali das Tierschutzgebiet
aktivist za varstvo živali der Tierschützer
društvo za varstvo živali der Tierschutzverein
zavetišče za živali das Tierheim
azil za živali das Tierasyl

7.
kužna bolezen živali die Viehseuche
prisotnost živali/naseljenost z živalmi der Besatz, Tierbesatz
lovstvo premija za odstrel škodljivih živali die Fangprämie
škoda, ki so jo povzročile živali der Tierschaden
ki ima rad živali tierliebend, tierlieb
ljubezen do živali die Tierliebe
parazit na živalih der Zooparasit
poskus na živalih der Tierversuch
knjiga o živalih das Tierbuch
nauk o živalih die Tierkunde
razširjanje po živalih die Zoochorie
bogat z živalmi tierreich
trgovina z živalmi die Tierhandlung, trgovanje: der Tierhandel
klinika za živali die Tierklinik
ograda za živali das Tiergehege, za divjad: das Wildgehege
raj za živali figurativno das Tierparadies

živč|en (-na, -no) nervös, skrajno: übernervös; fahrig; (z živci na koncu) genervt, entnervt
biti živčno razrvan ein Nervenbündel sein
| ➞ → živčni

živ|ec¹ moški spol (-ca …) anatomija der Nerv (bedrni, kolčni Hüftnerv, čutni Empfindungsnerv, Gefühlsnerv, Sinnesnerv, drobovni Eingeweidenerv, gibalni, motorični Bewegungsnerv, inhibitorni Hemmungsnerv, kolčni Ischiasnerv, obrazni Gesichtsnerv, očesni Augennerv, podlahtnični Ellennerv, slušni Hörnerv, Gehörnerv, stegenski Schenkelnerv, vazomotorični Gefäßnerv, vidni Sehnerv, vohalni Riechnerv)
medicina stisnjen živec die Nervenquetschung
… živca Nerven-
(ohromitev/ohromelost die Nervenlähmung, omrtvičenje die Nervbetäubung, trzanje das Nervenzucken, vnetje die Nervenentzündung)
medicina škodljiv za živce nervenschädigend
ki pomirja živce nervenberuhigend
slabih živcev nervenschwach
obolenje živcev das Nervenleiden
bolan na živcih nervenleidend, nervenkrank
močni/slabi živci starke/schwache Nerven, die Nervenstärke/Nervenschwäche
figurativno izgubiti živce die Nerven verlieren, durchdrehen
ki para živce nervtötend, nervenaufreibend
natezati živce komu (jemanden) auf die Folter spannen
žreti živce nervenaufreibend sein, an den Nerven zerren
iti na živce komu (jemandem) auf die Nerven gehen/ fallen, (jemanden) nerven
kdor/kar gre močno na živce die Nervensäge
ki gre na živce nervenaufreibend
spraviti/spravljati ob živce koga (jemanden) verrückt machen, rasend machen, entnerven
tu je vse odvisno od živcev das ist reinste Nervensache
skakati po živcih auf den Nerven herumtrampeln
dražilo za živce der Nervenkitzel
preizkušnja za živce die Nervenprobe
smrt za živce die Nervenmühle
zdravilo za živce das Nervenmittel
biti na koncu z živci mit den Nerven fertig sein, mit den Nerven am Ende sein, ein Nervenbündel sein
z močnimi živci nervenstark
z živci kot štriki mit Nerven wie Bindfäden