Franja

tisočic|a ženski spol (-e …)

1. (številka 1000) die Tausend, der Tausender

2. matematika der Tausender
mesto tisočic die Tausenderstelle

tla² srednji spol množina (tal, tlem, tla, pri tleh, s tlemi) geografija, gradbeništvo, arhitektura der Boden, gradbeništvo, arhitektura (pod) der Fußboden (kamnita Steinfußboden, Steinboden, lesena Holzboden, mozaična Mosaikfußboden, parketna Parkettboden, opečna Klinkerboden, v veži/predsobi Dielenboden, z gumijasto oblogo Gummiboden)
izgubljati/izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren
dotakniti se tal den Boden berühren, letalo: aufsetzen, človek z nogami: auffußen
umirjanje tal (popotresni sunki) das Nachbeben
vidljivost tal letalstvo die Bodensicht

do tal bis zum Boden, obleka: bodenlang
od vrha do tal von oben bis unten
do tal zasteklena vrata die Fenstertür
porušenje do tal die Schleifung

k tlom zu Boden, nieder
pritisniti k tlom zu Boden drücken, niederdrücken

na tla zu Boden, auf den Boden
pasti na tla zu Boden fallen, hinunterfallen
pasti na trda tla figurativno aus allen Wolken fallen
postaviti na tla hinstellen, kovček, težko breme: niedersetzen
spustiti na tla fallen lassen
vreči na tla zu Boden werfen, niederwerfen, človeka: zu Boden schlagen, niederstoßen, niederschlagen, zu Boden strecken

na tleh auf dem Boden
biti na tleh auf dem Boden liegen, figurativno [heruntersein] herunter sein, am Boden zerstört sein
boj na tleh der Bodenkampf
dobro ležati na tleh vozilo: gute Bodenhaftung haben
čisto na tleh figurativno fix und fertig
kontrolno mesto na tleh die Bodenstelle
lega na tleh die Bodenhaftung
stati na trdnih tleh figurativno mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen

tiščati ob tla niederhalten
treščiti ob tla niederschmettern, (pasti) aufprallen
vreči ob tla hinwerfen, hinhauen

od tal vom Boden
odmik od tal die Bodenfreiheit

po tleh über den Boden, auf den Boden
politi po tleh ausschütten
pasti po tleh umfallen, umkippen
vreči po tleh zu Boden werfen, niederwerfen, mimogrede: zu Boden reißen

pri tleh in Bodennähe

s tal vom Boden
pobrati s tal vom Boden aufheben
izstreliti s tla von der Bodenstelle abschießen

pogledati v tla zu Boden blicken
v bližini tal in Bodennähe, bodennah
v nivoju tal bodengleich

točk|a¹ [ó] ženski spol (-e …)

1. matematika der Punkt (dvojna Doppelpunkt, fiksna/negibna Fixpunkt, fundamentalna Fundamentalpunkt, izolirana isolierter Punkt, na krivulji Kurvenpunkt, na površini Oberflächenpunkt, robna Randpunkt, singularna singulärer Punkt, stacionarna stationärer Punkt)
množica točk die Punktmenge
zrcaljenje na točki die Punktspiegelung
masna točka fizika Massenpunkt

2. (mesto) die Stelle
točka nezveznosti matematika die Unstetigkeitsstelle

3.
astronomija drakonska točka Drachenpunkt
ekvinokcialna točka Äquinoktialpunkt
točka jesenskega enakonočja Herbstpunkt, der Herbstanfang
točka pomladnega enakonočja Frühlingspunkt, der Frühlingsanfang
|
detonacijska točka Detonationspunkt
izoelektrična točka kemija isoelektrischer Punkt
konvergenčna točka (stekališče) Konvergenzpunkt
kritična točka kritischer Punkt
kulminacijska točka Kulminationspunkt
nevtralna točka elektrika Nullpunkt, Sternpunkt
nevtralizacijska točka kemija Neutralpunkt
ničelna točka der Nullpunkt
platinska točka kemija Platinpunkt
pretvorbena točka fizika Umwandlungspunkt
skrajna točka Extrempunkt, (krajišče) Endpunkt
zajezna točka Staupunkt
točka mirovanja Ruhepunkt
točka nasičenja kemija Sättigungspunkt
točka polja elektrika Feldpunkt
točka vrtenja die Drehschwelle
točka utekočinljivosti Fließpunkt
bela točka šport der Elfmeterpunkt

točk|a² [ó] ženski spol (-e …) (mesto, kraj) die Stelle, der Punkt
črna točka Unfallschwerpunkt
kontrolna točka Kontrollpunkt, Prüfpunkt, mejna: Grenzkontrollstelle
markacijska točka Markierungspunkt
opazovalna točka die Beobachtungsstelle, der Beobachtungspunkt
nevarna točka der Gefahrenpunkt
razgledna točka der Aussichtspunkt, der Aussichtsberg

tovarn|a ženski spol (-e …) die Fabrik (kartonažna Kartonagenfabrik, kemična Chemiefabrik, strojna Maschinenfabrik, tekstilna Textilfabrik, tobačna Tabakfabrik, barv Farbenfabrik, bonbonov Bonbonfabrik, cigaret Zigarettenfabrik, čevljev Schuhfabrik, dežnikov Schirmfabrik, konzerv Konservenfabrik, nogavic Strumpffabrik, orodja Werkzeugfabrik, perila Wäschefabrik, pohištva Möbelfabrik, porcelana Porzellanfabrik, sladkorja Zuckerfabrik, streliva Munitionsfabrik); das Werk, der Betrieb; (kompleks) die Anlage, Fabrikanlage; (mesto izdelave) die Fabrikationsstätte
tovarna aluminija die Aluminiumhütte
ogled tovarne die Betriebsbesichtigung
blizu tovarne industrienah
vhod v tovarno das Fabriktor

tribun|a ženski spol (-e …) die Tribüne, der Rang (na tribunah auf den Rängen)
tribuna za gledalce die Zuschauertribüne, der Zuschauerrang
mesto na tribuni der Tribünenplatz

trpljenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Leiden, das Leid
Kristusovo trpljenje das Leiden Christi, die Leidensgeschichte Christi
… trpljenja Leidens-, Leid-
(čas Leidenszeit, izkušnja Leiderfahrung, mesto die Leidensstätte, pot der Leidenspfad, pritisk der Leidensdruck)
umetnina: podoba trpljenja das Erbärmdebild

umesti|ti (-m) (postaviti na mesto) einordnen; citat: einfügen; (imenovati, postaviti) bestallen, installieren

umetnost [é] ženski spol (-i …)

1. die Kunst
likovna/upodabljajoča umetnost bildende Kunst
primitivna umetnost primitive Kunst
uporabna umetnost angewandte Kunst
lepe umetnosti množina die schönen Künste
-kunst (amaterska Laienkunst, baletna Ballettkunst, domačijska Heimatkunst, fotografska Fotokunst, glasbena Tonkunst, igralska Schauspielkunst, izrazna Ausdruckskunst, jezikovna Sprachkunst, krasilna Zierkunst, ljudska Volkskunst, objektna Objektkunst, pesniška Verskunst, pevska Gesangskunst, plesna Tanzkunst, pripovedna Erzählkunst, slikarska Malkunst)
… umetnosti Kunst-
(filozofija die Kunstphilosophie, ljubitelj der Kunstliebhaber, mesto die Kunststadt, obravnavanje die Kunstbetrachtung, poznavalec der Kunstkenner, prijatelj der Kunstfreund, religija die Kunstreligion, sociologija die Kunstsoziologie, svoboda die Kunstfreiheit, teorija die Kunsttheorie)
ljubezen do umetnosti die Kunstliebe
brez občutka za umetnost unmusisch
strokovnjak/izvedenec za umetnost der Kunstverständige ( ein -r)
ki ljubi umetnost kunstliebend
ki se navdušuje za umetnost kunstbegeistert
ki se zanima za umetnost kunstinteressiert

2. (posebna spretnost) die Kunst, das Können; (kuharska Kochkunst, ljubezni Liebeskunst, pripovedovanja Fabulierkunst, sabljanja Fechtkunst, vrtnarska Gartenkunst, življenja Lebenskunst)

3.
po vseh pravilih umetnosti nach allen Regeln der Kunst, kunstgerecht
figurativno to ni nobena umetnost das ist keine Kunst

undicht prepusten; Technik netesen; undicht sein puščati; figurativ eine undichte Stelle mesto, kjer pronicajo tajne informacije v javnost

univerzitetn|i [é] (-a, -o) universitär; Universitäts-, Hochschul- (profesor der Universitätsprofesor, študij das Universitätsstudium, učitelj der Universitätslehrer, Hochschullehrer, izobrazba die Universitätsausbildung, Hochschulbildung, klinika die Universitätsklinik, knjigarna die Universitätsbuchhandlung, knjižnica die Universitätsbibliothek, mesto die Universitätsstadt)

ustavljanj|e srednji spol (-a …) das (langsame, ständige) Anhalten, stoppen ➞ → ustavitev
… za ustavljanje Halte-
(mesto der Halteplatz, naprava die Haltevorrichtung, črta die Haltelinie)
prepoved ustavljanja das Halteverbot
znak za prepoved ustavljanja das Halteverbotsschild

uvrščen [ê] (-a, -o) eingeordnet; šport [plaziert] platziert (na prvo mesto [erstplaziert] erstplatziert)

vajen|ec moški spol (-ca …)

1. der Lehrling; der Lehrjunge; v gospodarstvu: der Auszubildende (ein -r), der Azubi; -lehrling (čevljarski Schusterlehrling, ključavničarski Schlosserlehrling, kuharski Kochlehrling, zidarski Maurerlehrling); -junge (čevljarski Schusterjunge, mornarski Schiffsjunge)
natakarski vajenec der Pikkolo
pravno varstvo vajencev der Lehrlingsschutz
šolanje vajencev die Lehrlingsausbildung
mesto za vajenca die Lehrlingsstelle
obrat, ki izobražuje vajence der Lehrbetrieb

vajenišk|i (-a, -o) Lehrlings-, Lehr- (učno mesto die Lehrlingsstelle, Lehrstelle)

vajensk|i (-a, -o) Lehrlings-, Lehr- (plača die Lehrlingsvergütung, doba die Lehrzeit, pogodba der Lehrvertrag, mesto die Lehrlingsstelle, razmerje das Lehrverhältnis)

varovališč|e srednji spol (-a …) (strelsko mesto) der Stand

vas¹ ženski spol (-i …)

1. das Dorf
geografija dolga/obcestna vas Liniendorf
gručasta vas Haufendorf
kolonizacijska vas Hufendorf
obcestna vas Straßendorf
središčna vas der Rundling
vrstna vas Reihendorf
rojstna vas Heimatdorf
sosednja vas Nachbardorf
na vasi auf dem Dorf, im Dorf
olimpijska vas olympisches Dorf, das Olympiadorf

2. (podeželje) das Dorf, das Land
mesto in vas Stadt und Land (v mestu in na vasi in Stadt und Land)

3.
figurativno španska vas böhmische Dörfer
Potemkinove vasi Potemkinsche Dörfer

več|en [é] (-na, -no) ewig; poetično: [immerwährend] immer während
večna lovišča figurativno die ewigen Jagdgründe
večna zmrzal geografija der Permafrost
ločnica večnega snega die Schneegrenze
večni počitek die letzte Ruhe, der ewige Schlaf
Bog mu daj večni mir Gott hab ihn selig
večni govornik der Dauerredner
večni koledar [immerwährender] immer währender Kalender
večni šah das Dauerschach, ewiges Schach
večni študent der Langzeitstudierende ( ein -r)
Večno mesto (Rim) die Ewige Stadt
za vse večne čase für Zeit und Ewigkeit

velikansk|i (-a, -o) riesig, riesengroß; Riesen- (apetit der Riesenappetit, korak der Riesenschritt, porcija die Riesenportion, svinjarija die Riesenschweinerei, vsota die Riesensumme, mesto die Riesenstadt), po postavi: riesenhaft, hünenhaft
velikansko drevo der Baumriese