Franja

Zadetki iskanja

  • Front, die, (-, -en) fronta, Baukunst, Architektur pročelje; Front machen gegen upirati/upreti se čemu, boriti se proti; in Front gehen prevzeti vodstvo; in forderster Front v prvi bojni črti, v prvi vrsti; eine klare Front beziehen jasno se opredeliti; ein Kampf nach/an zwei Fronten boj na dveh frontah
  • Für, das, pro, vse, kar govori za; das Für und Wider pro in kontra, vse, kar govori za in proti
  • Gebühr, die, (-, -en) pristojbina, taksa, davščina; (Rundfunkgebühr) naročnina; (Maklergebühr) provizija; nach Gebühr po zasluženju; über Gebühr preveč; wider alle Gebühr proti vsem pravilom obnašanja
  • gegen

    1. gegen den Strom, Willen, Plan, Wind, gegen Quittung, Bezahlung, acht Uhr, Ende: proti; zoper (gegen Leib und Leben zoper telo in življenje) ; (im Gegensatz zu) die Vernunft: v nasprotju z

    2. lokal: gegen die Wand, Osten: proti (zidu, vzhodu); ob, po (schlagen gegen udariti po/ob)

    3. (verglichen mit) v primerjavi z

    4. im Verhältnis zu: nasproti, do (freundlich gegen prijazen nasproti/do)

    5. za (gegen Geld za denar)

    6. (etwa) gegen 15 približno 15
  • glas1 moški spol (-u, -ova, -ovi)

    1. (zvok) der Laut (tudi fizika, v fonetiki)
    živalski glas der Tierlaut, der Ruf

    2. pri govoru, petju, glasbi: die Stimme, -stimme (angelski Engelstimme, človeški Menschenstimme, ptičji Vogelstimme, živalski Tierstimme; dekliški Mädchenstimme, deški Knabenstimme, moški Männerstimme, otroški Kinderstimme, ženski Frauenstimme; bobneč Donnerstimme, drhteč Zitterstimme, grlen Kehlstimme, piskav Fistelstimme, zagrobni Grabesstimme; glasba pevski Singstimme, zborovski Chorstimme, solo Solostimme, osnovni Grundstimme, spodnji Unterstimme, zgornji Oberstimme; orgelski Orgelstimme)
    obseg glasu glasba der Stimmumfang
    izginotje glasu lingv. der Lautuntergang
    nadomestitev glasu die Lautsubstitution
    sprememba glasu die Lautveränderung
    glas ljudstva figurativno die Volksstimme
    notranji glas/glas vesti innere Stimme
    glas srca die Stimme des Herzens
    glas vesti die Stimme des Gewissens

    3. pri glasovanjih, volitvah: die Stimme, -stimme (glasovalni Wahlstimme, proti Gegenstimme, Neinstimme, za Jastimme, nasprotni Gegenstimme)
    posvetovalni glas beratende Stimme
    vzdržani glas die Stimmenthaltung
    oddaja glasu po pošti die Briefwahl
    …glasu/glasov Stimmen-
    (štetje glasov die Stimmenauszählung, enako število glasov za in proti die Stimmengleichheit, večina glasov die Stimmenmehrheit; velika izguba glasov der Stimmeneinbruch, povečanje števila glasov der Stimmengewinn, izenačeno število glasov die Stimmengleichheit)
    lov na glasove der Stimmenfang

    4. Film, TV: (nevidni govorec) der Offsprecher

    5.
    figurativno glas vpijočega v puščavi der Mahner in der Wüste, der Rufer in der Wüste
    biti brez glasu keine Stimme haben
    dati glas pes: Laut geben
    imeti močan glas gut bei Stimme sein
    izgubiti glas die Stimme verlieren
    na ves glas aus vollem Halse, lauthals
    kričati na ves glas sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
    peti na ves glas (ein Lied) schmettern
    v en glas wie aus einem Munde
  • glas|ovati (-ujem) abstimmen
    glasovati za … seine Stimme abgeben für …, figurativno votieren für
    (udeležiti se glasovanja) mitstimmen
    glasovati proti dagegenstimmen
    glasovati za dafürstimmen
    glasuje se o X X steht zur Abstimmung
  • glist|a ženski spol (-e …) der Wurm
    kura proti glistam medicina die Wurmkur
    zdravilo proti glistam medicina das Wurmmittel
    imeti gliste Würmer haben
    živalstvo, zoologija (nematod) der Fadenwurm
    človeška glista živalstvo, zoologija der Spulwurm
    kaveljčasta glista živalstvo, zoologija der Hakenwurm
    kitova glista živalstvo, zoologija der Pottwal-Placentawurm
    medinska/podkožna glista živalstvo, zoologija der Medinawurm
    otroška glista živalstvo, zoologija (podančica) der Madenwurm, der Springwurm, der Pfriemenschwanz
    rudarska glista živalstvo, zoologija der Grubenwurm
    peščena glista živalstvo, zoologija (arenikola) der Sandwurm
  • goniti (gónim) treiben, -treiben (ven hinaustreiben, noter/v hineintreiben, k/proti zutreiben, skozi durchtreiben, naproti entgegentreiben, navzgor hinauftreiben, naprej [vorwärtstreiben] vorwärts treiben); lovstvo hetzen, treiben; pri delu: figurativno antreiben, abschinden
    figurativno goniti svojo unbeirrbar immer dasselbe wiederholen; steif und fest auf seiner Meinung beharren
  • govori|ti (-m) reči sprechen, reden

    1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
    govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
    zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
    figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
    figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
    govoriti tri jezike dreisprachig sein
    ki ne govori istega jezika anderssprachig
    kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

    2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

    3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
    govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

    4.
    glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
    medeno govoriti Honig reden
    govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
    govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
    govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
    jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
    hripavo govoriti krächzen
    nejasno govoriti kot pijanec: lallen
    slabo/bogokletno govoriti lästern
    sladko govoriti flöten
    govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
    na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
    govoriti resnico die Wahrheit sagen

    5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
    govoriti z judovskim naglasom jüdeln

    6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

    7.
    začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
    o neki temi: zu sprechen kommen auf
    pustiti govoriti sprechen lassen
    |
    govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
    govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
    slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
    ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
    govoriti proti dagegensprechen
    govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
    govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
    govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
    govoriti za sprechen für, dafürsprechen
    kar govori za das Pro
    kar govori proti das Kontra
    |
    figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
    da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
    govori se o … es wird gesprochen über …
    govori se, da es heißt, [daß] dass …
    govori se, da je bolan er soll (krank) sein
    veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
    figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
    tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen
  • gozd [ó/ò] moški spol (-a; -ovi) der Wald (tudi rastlinstvo, botanika, gozdarstvo); gozdarstvo oskrbovan: der Forst; die Waldung; (hosta) das Holz; -wald ( rastlinstvo, botanikamočvirski Bruchwald, monsunski Monsunwald, tropski deževni Regenwald, tropski gorski Nebelwald, tropski sušni Trockenwald; geografija po vrsti, izkoriščanju: galerijski Galeriewald, nizki Niederwald, pašni Hütewald, produktiven Nutzwald, prebiralni Femelwald, trajni Dauerwald, varovalni Bannwald, visoki Hochwald, zaščitni Schutzwald; po drevju: iglasti Nadelwald, listnati Laubwald, mešani Mischwald, borov Föhrenwald, Kiefernwald, bukov Buchenwald, hrastov Eichenwald, smrekov Tannenwald, Fichtenwald)
    bog gozda der Waldgott
    izraba/izkoriščanje gozda die Waldnutzung, Forst(be)nutzung
    rob gozda der Waldrand
    krčenje gozda die Rodung, zgodovina die Neulandgewinnung
    dovoljenje za krčenje gozda die Rodungsbewilligung
    prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen
    brez gozda unbewaldet, če je bil gozd posekan: entwaldet
    z malo gozda pokrajina: holzarm, waldarm
    porasel z gozdom bewaldet
    gospodariti z gozdom gozdarstvo beforsten
    gojitev gozdov der Waldbau
    odmiranje gozdov das Waldsterben
    škoda v gozdu/kršitev predpisov o varstvu polj in gozdov die Forstfrevel, der Frevel
    varstvo gozdov der Forstschutz
    gozdovi množina površine: das Waldland
    gospodarjenje z gozdovi die Forstwirtschaft
    zakon o gozdovih das Forstgesetz
    proti gozdu waldwärts
    v gozdu im Wald
    v gozd in den Wald (hinein)
    iz gozda aus dem Wald
    po gozdu durch den Wald, im Wald
    sprehod po gozdu der Waldspaziergang
    kot v gozd, tako iz gozda wie man in den Wald hineinruft, so schallt es heraus
    od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor (lauter) Bäumen nicht
    ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt
  • grip|a ženski spol (-e …) medicina die Grippe, -grippe (trebušna Darmgrippe)
    … gripe Grippe-
    (epidemija die Grippeepidemie, virus das Grippevirus)
    neodporen proti gripi grippeanfällig
  • hin tja, proč; wo ... hin kam; zu ... hin proti; hin und her semtertja; hin und zurück tja in nazaj; hin und wieder (zeitlich) sem ter tja, tu in tam; hin sein biti uničen; auf etwas hin po, zaradi, na; an/durch/nach/über etwas hin (poudarja pomen, se ne prevaja); auf etwas hin untersuchen: glede na; dort ... hin tja; da ... hin sem; X hin, X her X gor ali dol (Bruder hin, Bruder her brat gor ali dol) ; weder hin noch her wissen ne vedeti ne naprej ne nazaj
  • hrup1 moški spol (-a …) der Lärm, povzročeni: die Lärmimmission, moteči: die Lärmbelästigung, die Lärmbelastung; -lärm (motorjev Motorenlärm, s ceste Straßenlärm, strojev Maschinenlärm, industrijski Industrielärm, letalski Fluglärm, prometni Verkehrslärm)
    …hrupa, zaradi hrupa, za hrup Lärm-
    (občutljivost za hrup die Lärmempfindlichkeit, ublažitev hrupa die Lärmdämpfung, naglušnost zaradi hrupa die Lärmschwerhörigkeit, obremenitev zaradi hrupa die Lärmbelastung, preprečevanje hrupa die Lärmverhütung, stopnja hrupa der Lärmpegel, vir hrupa die Lärmquelle, zaščita pred hrupom der Lärmschutz, boj proti hrupu die Lärmbekämpfung)
    peklenski hrup der Höllenlärm
    občutljiv za hrup geräuschempfindlich, lärmempfindlich
    povzročati hrup Lärm machen, ein Lärmmacher sein
  • imun (-a, -o) medicina immun (proti gegen, für); figurativno immun, gefeit (gegen), unempfänglich (für)
  • inflacij|a ženski spol (-e …) die Inflation; die Teuerungsrate
    nevarnost inflacije die Inflationsgefahr
    boj proti inflaciji die Inflationsbekämpfung
    prizadet zaradi inflacije inflationsgeschädigt
    ki povzroča/povečuje inflacijo inflationstreibend
    ki zavira inflacijo inflationshemmend
  • insekt [é] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija (žuželka) das Insekt
    ki lovi/ odganja insekte insektenfangend/insektenvertreibend
    boj proti insektom die Insektenbekämpfung
    zaščitno sredstvo proti insektom das Insektenschutzmittel
    uničevanje insektov die Insektenvertilgung
  • iti2 (gre, gresta, gredo)

    1. ura, stroj: gehen, stroj: laufen (die Uhr geht, die Machine geht/läuft); figurativno tek stvari: seinen Lauf nehmen; figurativno (potekati) gehen, laufen
    figurativno iti gladko [glattgehen] glatt gehen

    2. (bližati se) kaj gre h koncu (etwas) geht zu Ende
    kdo gre proti 60. letu (jemand) geht auf die (60)
    ura gre proti polnoči /gre na polnoč es geht auf/gegen Mitternacht

    3. vlak, avto ipd.: (peljati) fahren

    4. (biti mogoč) gehen (ne bo šlo es geht nicht)

    5. kapaciteta:
    v posodo, vrečo, vagon ipd. gre 5 litrov, 12 kg, 6 ton gehen in (etwas); račun: gehen (kolikokrat gre 5 v 15? wie oft geht 5 in 15?)

    6.
    tja gre (tja spada) kos pohištva: passen

    7.
    omara ipd. gre skozi vrata, hodnik: passen

    8. (pritiče) komu kot pravica: (jemandem) zustehen, zukommen

    9. se prodaja: gehen (dobro gut, povsod überall, slabo schlecht)

    10. sonce, mesec, zvezde:
    iti za goro untergehen (sonce/luna gre za goro die Sonne/der Mond geht unter)

    11.
    denar je šel (das Geld) ist dahin/weg/futsch
    napeljava je šla (die Leitung) ist kaputt
  • izreč|i [ê] (-em) aussprechen, äußern; (izraziti) vorbringen, ausdrücken
    izreči dobrodošlico komu (jemanden) willkommen heißen
    izreči sodbo ein Urteil fällen
    izreči sožalje sein Beileid ausprechen/ausdrücken, kondolieren
    izreči svojo pripravljenost za … sich bereit erklären, zu …
    izreči zaupnico jemandem das Vertrauen aussprechen
    izreči kritiko česa (etwas) kritisieren, Kritik üben an
    izreči opomin komu jemanden verwarnen
    izreči se za kaj /proti čemu sich für/gegen (etwas) erklären/aussprechen
  • izrekanj|e [é] srednji spol (-a …) sodbe: die Urteilsfällung
    izrekanje za/ proti die Erklärung für/gegen (etwas)
  • iztirjenj|e srednji spol (-a …) železnica die Entgleisung
    varovalo proti iztirjenju der Entgleisungsschutz