Franja

Zadetki iskanja

  • lir|a2 ženski spol (-e) die Leier (tudi glasba), glasba die Lyra
    vojaška lira der Schellenbaum
    vojaška lira z zvončki die Lyra
  • lis|a ženski spol (-e …) der Fleck (bela weißer Fleck, medicina mrliška Leichenfleck, v obliki očesa Augenfleck, oljna Ölfleck, snežna Schneefleck, valilna Brutfleck); v lesu: (maroga) die Maser
    z velikimi lisami grobfleckig
  • List, die, (-, -en) zvijača, ukana; zvijačnost; List der Vernunft Philosophie zvijačnost uma; mit List und Tücke z vsemi sredstvi pregovarjanja
  • listin|a ženski spol (-e …) die Urkunde, izvirnik: Originalurkunde; knjigovodska: der Beleg, Buchungsbeleg; -urkunde, der -brief, die -schrift (darilna Schenkungsurkunde, koncesijska Konzessionsurkunde, o imenovanju Ernennungsurkunde, Bestallungsurkunde, Bestallungsbrief, o podelitvi državljanstva Einbürgerungsurkunde, o podelitvi naziva častnega občana Ehrenbürgerbrief, patentna Patentschrift, potna Reisedokument, ratifikacijska Ratifikationsurkunde, ustanovna Stiftungsurkunde)
    sklepna listina Helsinške konference die [Schlußakte] Schlussakte von Helsinki
    ustanovna listina OZN die UN-Charta
    ponarejevalec listin der Urkundenfälscher
    ponaredba listine pravo die Urkundenfälschung
    predložitev listine die Urkundenvorlage
    pravo zatajitev listine die Urkundenunterdrückung
    dokazovanje z listinami der Urkundenbeweis
    sestaviti listino o (etwas) beurkunden
    uradnik, ki izdaja listine der Urkundsbeamte
  • ljubez|en1 [é] ženski spol (-ni …)

    1. die Liebe, -liebe (Božja Gottesliebe, bratska Bruderliebe, hčerinska Tochterliebe, krščanska Christenliebe, materinska Mutterliebe, očetovska Vaterliebe, opičja Affenliebe, otroška Kindesliebe, sestrska Schwesterliebe, starševska Elternliebe, do bližnjega Nächstenliebe, do domovine Vaterlandsliebe, do otrok Kinderliebe, do samega sebe Selbstliebe, do živali Tierliebe, med zakoncema Gattenliebe, med sorojenci Geschwisterliebe)
    nesrečna ljubezen unglückliche Liebe
    platonična ljubezen platonische Liebe
    posebna ljubezen (posebno nagnjenje) die Vorliebe
    telesna ljubezen sinnliche Liebe
    kupivna ljubezen die käufliche Liebe
    …ljubezi/po ljubezi/iz ljubezi Liebes-
    (boginja die Liebesgöttin, bog der Liebesgott, čar der Liebeszauber, dokaz der Liebesbeweis, izguba der Liebesverlust, nesposobnost die Liebesunfähigkeit, odtegovanje der Liebesentzug, poroka iz die Liebesheirat, potreba po das Liebesbedürfnis, priznanje das Liebesbekenntnis, sreča v das Liebesglück, umetnost die Liebeskunst, zagotavljanje Liebesbeteuerungen množina, zakon iz die Liebesehe, znamenje das Liebeszeichen, žrtev iz das Liebesopfer)
    vračanje ljubezni die Gegenliebe
    bolan od ljubezni liebeskrank
    nesposoben ljubezni liebesunfähig
    potreben ljubezni liebebedürftig
    ljubezen na prvi pogled Liebe auf den ersten Blick
    iz ljubezni aus Liebe
    z ljubeznijo in Liebe, mit Liebe
    vračati ljubezen jemandem die Liebe erwidern, jemanden wiederlieben
    ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen
    stara ljubezen ne zarjavi alte Liebe rostet nicht

    2. (ljubeča skrb, naklonjenost) die Zuwendung (otroci potrebujejo mnogo ljubezni Kinder brauchen sehr viel Zuwendung)

    3. (zveza, razmerje) die Liaison
  • ljudsk|i (-a, -o) volkstümlich; (v lasti ljudstva) volkseigen; (popularen, splošno znan) populär, volksnah; (povezan z ljudstvom) volksverbunden; Volks- (blagor das Volkswohl, pevec der Volkssänger, ples der Volkstanz, šport der Volkssport, zborovanje die Volksversammlung, pesem das Volkslied, delnica die Volksaktie, etimologija die Volksetymologie, fronta die Volksfront, glasba die Volksmusik, milica die Volksmiliz, modrost die Volksweisheit, pravljica das Volksmärchen, pripovedka die Volkserzählung, veselica das Volksfest, zdravilstvo die Volksmedizin, pesništvo die Volkspoesie, die Volksdichtung, predstavniško telo die Volksvertretung, verovanje der Volksglaube, zborovanje die Volksversammlung, zdravilo das Volksheilmittel, glasovanje die Volksabstimmung, štetje die Volkszählung)
  • Loch, das, (-/e/s, Löcher) luknja (tudi za zapor); (Öffnung) odprtina; (Lücke) vrzel; beim Golf: jamica; Technik odprtina, bei Öfen: ustje peči; (Arsch) rit; Astronomie schwarzes Loch črna luknja; ein Loch reißen narediti luknjo; ein Loch in den Geldbeutel reißen narediti luknjo v denarnico; ein Loch stopfen zamašiti luknjo, nähend: zakrpati luknjo; ein Loch haben imeti luknjo, figurativ imeti napako; sich in seinem Loch verkriechen zalesti se v svojo luknjo; den Gürtel ein Loch enger schnallen zategniti pas; ein Loch/Löcher in die Luft starren strmeti/bolščati predse; ein Loch in den Bauch fragen nenehno vrtati z vprašanji; ein Loch im Magen haben jesti kot uš; auf dem letzten Loch pfeifen biti na koncu; aus allen Löchern na vso moč; saufen wie ein Loch piti kot žolna
  • loči|ti se1 [ó] (-m se) ločevati se (raziti se z) sich trennen (von); (odtrgati se) od skupine: sich lösen (aus); (odpasti) abfallen, sich ablösen, sich abtrennen, sich losmachen
  • ločj|e [ó] srednji spol (-a …) die Binse, ➞ → loček; rastlinstvo, botanika, geografija (trsje) das Schilf
    pletež iz ločja das Binsengeflecht
    streha iz ločja das Schilfdach
    (močno) zaraščen z ločjem schilfig, schilfbedeckt, schilfbewachsen, močno: schilfreich
  • Löffel, der, (-s, -) žlica; kleiner: žlička; zajemalka; bei Hasen: uhelj; Technik korec, lopata, žlica; den Löffel abgeben/wegschmeißen umreti; mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein roditi se z zlato žlico v ustih; über den Löffel balbieren opehariti, napetnajstiti; figurativ mit Löffeln gefressen haben pojesti z veliko žlico; jemandem eins/ein paar hinter die Löffel geben primazati jo/jih (komu)
  • Logik, die, (-, ohne Plural) logika; aller Logik widersprechen/ins Gesicht schlagen biti navzkriž/skregan z vsako logiko
  • logik|a [ó] ženski spol (-e …) die Logik (tudi figurativno); die Denklehre; (izjavna Aussagelogik, modalna Modallogik, pojmovna Begriffslogik, predikatna Prädikatenlogik, stavčna Satzlogik)
    figurativno biti skregan z logiko aller Logik widersprechen
  • lohnen plačevati, nagrajevati; (die Mühe, den Aufwand wert sein) izplačati se, obrestovati se; figurativ povrniti, Gott lohne es Ihnen naj vam bog/Bog povrne; Übel lohnen povrniti (dobro) z zlom
  • lok2 [ó] moški spol (-a …)

    1. oblika: der Bogen; (krivina) die Schweifung, der Schwung

    2. gradbeništvo, arhitektura der Bogen (rastoči einhüftiger, eliptični elliptischer, povišani/dvignjeni gestelzter), -bogen (deteljičasti Kleeblattbogen, hrbtičasti Kielbogen, košarasti Korbbogen, konveksni Konvexbogen, konzolni Kragsturzbogen, Konsolbogen, križiščni Vierungsbogen, krožni Kreisbogen, z lestvico Gradbogen, mostni Brückenbogen, nazobčani Zackenbogen, oporni Strebebogen, oprožni Gurtbogen, pahljačasti Fächerbogen, parabolični Parabelbogen, plamenasti Flammenbogen, ploski Flachbogen, podkvasti Hufeisenbogen, polkrožni Rundbogen, premostitveni Überfangbogen, prosti Schwibbogen, ramenski Schulterbogen, razbremenilni Entlastungsbogen, rešetkasti Fachwerkbogen, segmentni Stichbogen, Segmentbogen, slepi Blendbogen, suličasti Lanzettbogen, šilasti Spitzbogen, trilistni [Dreipaßbogen] Dreipassbogen, tudorski Tudorbogen, zastorasti Vorhangbogen, vratni Torbogen)
    šablona za loke der Lehrbogen
    dolžina loka die Bogenlänge
    razpetina loka die Bogenweite
    višina loka die Stichhöhe, die Stichpfeilhöhe

    3. strelski: der Bogen, -bogen ( športtekmovalni Turnierbogen)

    4. na cesti: (zavoj) die Kurve, der Bogen

    5. živalstvo, zoologija, anatomija, psihologija der Bogen, -bogen (čeljustni Kieferbogen, goltni Gaumenbogen, rebrni Rippenbogen, refleksni Reflexbogen, škržni Kiemenbogen)

    6.
    tehnika transportni lok der Förderbogen
    tehnika cevni lok der Winkel
    elektrika drsni kontaktni lok der Kontaktring
    tehnika pri traktorjih: varnostni lok der Schützbügel, Sicherheitsbügel, Überrollbügel
    šport pri surfu: der Gabelbaum

    7.
    v loku im Bogen
    figurativno v loku vreči ven/leteti ven im hohen Bogen hinauswerfen/hinausfliegen
    prenapeti lok den Bogen überspannen, den Bogen zu straff spannen
    v velikem loku se izogniti Xu einen Bogen um X machen
    | ➞ → refleksni lok
  • lokal moški spol (-a …) das Lokal, (trgovina) der Laden; -lokal (za sladokusce Schlemmerlokal, Feinschmeckerlokal, z vrtom Gartenlokal)
    lastnik lokala der Ladenbesitzer
    najemnina za lokal die Ladenmiete
    plačati rundo za vse goste v lokalu eine Lokalrunde bezahlen
  • lomiti1 (lómim) zlomiti

    1. brechen; ven: ausbrechen, herausbrechen; veje ipd.: abbrechen

    2. tipografija stavek: umbrechen, den Umbruch machen

    3.
    lomiti roke figurativno die Hände winden
    lomiti se v krčih: sich in Krämpfen winden
    lomiti se od smeha sich krumm lachen, einen Lachkrampf bekommen
    lomiti si jezik (težko govoriti) sich die Zunge verrenken

    4.
    figurativno lomiti kopja z eine Lanze brechen mit
    sila kola lomi Not kennt kein Gebot, Not bricht Eisen
  • lo|ek [ô] moški spol (-ka …) kleiner Topf, das Töpfchen; der Tiegel, der Napf; -becher (jogurta Joghurtbecher)
    cvetlični lonček der Blumentopf, Pflanztopf
    -topf (z lepilom Leimtopf, z gorčico Senftopf, smolarski Harztopf)
  • lopat|a2 ženski spol (-e …) tehnika die Schaufel, (korec) der Löffel; (gonilna Laufschaufel, vodilna Leitschaufel); vojska pri topu: der Sporn
    rudarstvo lučalna lopata Wurfschaufel
    kolo z lopato das Schaufelrad
    venec gonilnih lopat der Laufkranz
  • lopatic|a1 ženski spol (-e …) der/die Spachtel, Handspachtel (kvadratasta Japanspachtel, slikarska/pleskarska Malspachtel); der Spatel
    modelirna lopatica das Bossierholz
    masa/kit za lopatico die Spachtelmasse
    nanašati/gladiti z lopatico spachteln
  • los

    1. (nicht fest, nicht angebunden) Schleife usw.: razvezan; Knopf: odtrgan, odpadel; der Hund ist los pes se je odtrgal/ni privezan

    2. los sein etwas Unerwünschtes: wir sind es los znebili smo se (ga), otresli smo se (ga); (verloren haben) ne imeti več

    3. nichts los sein ne biti nič posebnega; hier ist nichts los tu se nič ne dogaja; hier ist viel los tu se veliko dogaja; was ist los? kaj pa je/kaj se je zgodilo; was ist mit dir los kaj je s teboj; mit mir ist heute nichts los z menoj danes ni nič; der Teufel ist los pravi hudič je/vrag vedi, kaj še bo

    4. Los! Gremo!/Dajmo!, Sport Start!; los von historische Bedeutung, Geschichte proč od; (losgegangen, losgefahren usw.) proč