Franja

čred|a [é] ženski spol (-e …) die Herde, -herde (koz Ziegenherde, ovac Schafherde, osnovna Stammherde, živine Viehherde); volkov: das Rudel
v čredah herdenweise/rudelweise
figurativno držati se črede mit der Herde laufen

črevesj|e [é] srednji spol (-a …) živalstvo, zoologija, anatomija das Darmsystem
medicina v črevesju im Darmbereich

črk|a ženski spol (-e …)

1. der Buchstabe (grška griechischer); -buchstabe (dvojna Doppelbuchstabe, mala Kleinbuchstabe, tiskana Druckbuchstabe, velika Kapitalbuchstabe/Großbuchstabe)
kombinacija črk die Buchstabenkombination
figurativno do zadnje črke bis auf den letzten Buchstaben
figurativno po črki razumeti, razlagati: nach dem Buchstaben
črka ubija, duh oživlja der Buchstabe tötet, der Geist aber macht lebendig
figurativno mrtva črka toter Buchstabe
figurativno tri črke (rit) die fünf Buchstaben

2. tiskana/tiskarska: die Letter (gotska gotische); tipografska, strojepisna ipd: die Type; (grafično znamenje) das Schriftzeichen

3.
črke množina (način zapisa) die Schrift
grške črke griechische Schrift
podoba črk das Schriftbild
tiskane črke die Blockschrift/Druckschrift
s tiskanimi črkami in Druckschrift/Blockschrift
velikost črk die Schriftgröße
višina črk die Schrifthöhe
vrsta črk die Schriftart
stroj za vtiskovanje črk die Prägemaschine

4.
v obliki črke … -förmig
(S S-förmig, T T-förmig, U U-förmig, V V-förmig)

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast

črnin|a¹ ženski spol (-e …) das Schwarz; obleka: die Trauerkleidung/Trauer
hoditi v črnini/nositi črnino in Schwarz gehen, Trauer tragen
tehnika, metalurgija die Schlichte; (črno vino) ➞ → vino

črn|o srednji spol (-ega …)

1. (črnina) obleka: das Schwarz; (črno vino) ➞ → vino

2. (središče) das Schwarze (zadeti v črno ins Schwarze treffen; strel v črno ein [Schuß] Schuss ins Schwarze)

3.
figurativno ne privoščiti niti toliko, kot je za nohtom črnega nicht das Schwarze unter dem Nagel (gönnen)/nicht das Weiße im Auge (gönnen)
figurativno delati belo črno in črno belo das Krumme gerade und das Gerade krumm machen
➞ → črn 4.

črnobel, črno-bel (-a, -o)

1. schwarzweiß; Schwarzweiß- (film der Schwarzweißfilm, televizor der Schwarzweißfernseher, risba die Schwarzweißmalung)

2. figurativno (enostransko v nasprotjih) schwarz-weiß
prikazovati črnobel, črno-belo schwarzweißmalen
črnobel, črno-belo prikazovanje die Schwarzweißmalerei
mišljenje v črnobel, črno-belih kalupih das Freund-Feind-Denken

črt|a ženski spol (-e …)

1. daljša ravna, kriva: die Linie (črtkana gestrichelte, pikčasta gepunktete, ravna gerade); -linie (nazobčana Zackenlinie, glasba notna Notenlinie, ob robu Randlinie, pomožna Hilfslinie, prečna Querlinie, polna Volllinie, spiralna Spirallinie, točkasta Punktlinie, vijugasta Schlangenlinie; črkovna Schriftlinie); v prometu: (dvojna Doppellinie/doppelte Sperrlinie, neprekinjena bela durchgezogene weiße Linie/Sperrlinie, prekinjena Ordnungslinie/Leitlinie, stop Haltlinie)
peljati do črte pregleda nad križiščem bis zur Sichtlinie vorfahren
šport (bočna Seitenlinie, ciljna Ziellinie, golova die Torlinie; mejna igrišča Fehllinie, napadalna Angriffslinie, osnovna Grundlinie, prostega meta Freiwurflinie, servirna Aufschlaglinie, srednja Mittellinie, startna Startlinie, stranska Seitenlinie, vzdolžna Seitenlinie, za podajo žoge Angabelinie)
šport sodnik pri črti der Linienrichter/Grundlinienrichter
geografija (demarkacijska Demarkationslinie, ločnica Trennlinie, markacijska Markierungslinie, mejna Grenzlinie, mejna parcele ipd. Begrenzungslinie, obalna Küstenlinie/Uferlinie, vidna Gesichtslinie, zračna Luftlinie); vojska (bojna Gefechtslinie/Kampflinie, čelna Endlinie, premirja Waffenstillstandslinie, strelska Feuerlinie/[Schußlinie] Schusslinie, utrdbena Befestigungslinie, začetna Ausgangslinie)
v prvi bojni črti in forderster Front/in vorderster Linie
(kotirna Maßlinie, nivojska Niveaulinie, tehnika plaščna Mantellinie, fizika spektralna Spektrallinie, gradbeništvo, arhitektura stavbna Baufluchtlinie, šivna Nahtlinie, pomorstvo tovorna Ladelinie, tovorna vodna Tiefladelinie, vodna Wasserlinie); na roki: (na dlani Handlinie, spodnja Fußlinie, srčna Herzlinie, usode Schicksalslinie, življenjska Lebenslinie)
prema črta gerade Linie/ die Gerade
prečna črta die Schraffe
figurativno na vsej črti auf der ganzen Linie

2. krajša ravna, kriva; merilna: der Strich, -strich (ločilna Trennstrich, na veki Lidstrich, navzdolnja Abstrich, na koncu/pod računom [Schlußstrich] Schlussstrich, poševna Schrägstrich, prečna Querstrich, matematika ulomkova Bruchstrich)
barva črte die Strichfarbe
pod črto unter dem Strich
potegniti črto pod einen Strich machen/ziehen, den [Schlußstrich] Schlussstrich ziehen
figurativno povleči črto ločnico einen Trennungsstrich ziehen/machen
figurativno napraviti/narediti črto čez X einen Strich durch X machen

3. širša: der Streifen; na obleki: der Streifen, tanka prečna: die Ringel; na grbu ipd.: der Balken; (proge) die Bänderung
narediti črte streifen

4. (poteza) obraza, značajska, opisa: der Zug
v grobih črtah opisati ipd.: in großen/groben Zügen/in den Hauptzügen

5. na nogavici: die Naht

črv moški spol (-a …) der Wurm (tudi živalstvo, zoologija), -wurm (gnojni Dungwurm, lesni Holzwurm, peščeni Sandwurm); (žerka) die Made (sadni Obstmade)
ledeniški črv živalstvo, zoologija der Gletscherwurm
luskasti črv živalstvo, zoologija der Schuppenwurm
nosni črv živalstvo, zoologija der Nasenwurm
ploski črv živalstvo, zoologija der Plattwurm
valjasti črv živalstvo, zoologija der Schlauchwurm
medicina črv na prstu (zanohtnica) der Fingerwurm
zvijati se kot črv sich wie ein Wurm krümmen
figurativno človek: der Wurm, das Würmchen
figurativno še črv se kdaj upre auch der Wurm krümmt sich, wenn er getreten wird
figurativno črv vesti der Wurm des Gewissens (glodati nagen)
figurativno vleči črve iz nosa (spraševati) ein Loch in den Leib fragen/Würmer aus der Nase ziehen
figurativno godi se mu kot črvu v loju er lebt wie die Made im Speck

čud|en (-na, -no)

1. (nenavaden) seltsam, sonderbar

2. (poseben, svojevrsten) eigenartig, eigen

3. (presenetljiv) merkwürdig

4. (osupljiv, zbujajoč začudenje) befremdend

5. (absurden) ideje, misli, predlogi: abwegig

6. (čudaški) wunderlich

7. (dvomljiv) problematisch; (nenavaden, sumljiv) komisch

8. občutek: (nelagoden, neznan) seltsam, (nelagoden, zlovešč) mulmig
imeti čuden občutek sich mulmig fühlen, ein mulmiges Gefühl haben

9. (dvomljiv) sloves, druščina: zweifelhaft
|
figurativno čuden tič ein komischer Patron/Kauz
čudna zadeva/stvar so eine Sache
v čudno luč in ein schiefes Licht (postaviti stellen, priti geraten)

čudež moški spol (-a …) das Wunder; versko: die Wundertat
gospodarski čudež das Wirtschaftswunder
vera v čudeže der Wunderglaube
verovati v čudeže wundergläubig sein
kot po čudežu wunderbarerweise
figurativno strmeti v kaj kot v čudež wie ein Wundertier bestaunen
figurativno delati čudeže Wunder tun/wirken

čudi|ti se (-m se)

1. (strmeti) staunen

2.
čuditi se, da staunen, [daß] dass; sich wundern, [daß] dass

3.
čuditi se komu/čemu sich wundern (über jemanden/etwas)

4.
čudim se čemu (spravlja me v začudenje) (etwas) wundert mich
(spravlja me v osuplost) (etwas) befremdet mich; (kaj se mi zdi čudno) ich finde (etwas) merkwürdig

čuvaj moški spol (-a …) der Wachmann; der Wächter, -wächter (v parku Parkwächter, nočni Nachtwächter, poljski Feldwächter); der Wärter, -wärter, -wart (kopališki Badewärter, gozdni Forstwart, šport igrišča Platzwart, proge Streckenwärter, železniški Bahnwärter); der Hüter, -hüter (gozdni Waldhüter, lovski Wildhüter); der Aufseher, -aufseher (lovski Jagdaufseher, muzejski Museumsaufseher); figurativno der Hüter
pes čuvaj der Wachhund/Hofhund

Dachschaden, der, einen Dachschaden haben biti prismojen, ne imeti pospravljenega podstrešja, ne imeti vseh kokoši v kurniku

dagegen

1. (= gegen es/sie/ihn) proti (temu) sich lehnen usw.: ob, na; fahren dagegen zaleteti se v

2. nasprotno

dajanj|e srednji spol (-a …) das Geben; denarja/darov, krvi: das Spenden, die Spende; zdravil: die Darreichung/ Verabreichung; navodil, pooblastil: das Erteilen, die Erteilung
dajanje garancije die Bürgschaftsvergabe
dajanje izvedenskega mnenja die Begutachtung
dajanje kisika die Sauerstoffbeatmung
dajanje krvi die Blutspende
dajanje na razpolago die Zurverfügungstellung
dajanje navodil die Anweisung/Instruktion
dajanje podatkov die Offenlegung
dajanje potuhe die Vorschubleistung
dajanje predlogov die Antragstellung
dajanje prednosti die Bevorrechtigung/Begünstigung
dajanje prednosti enemu upniku pravo die Gläubigerbegünstigung
dajanje prve pomoči die Erste-Hilfe-Leistung
dajanje smisla die Sinngebung
dajanje v promet das Inverkehrbringen
prepoved dajanja informacij die Informationssperre
pravo dolžnost dajanja informacij/podatkov die Offenlegungspflicht/Auskunftspflicht
pravo pravica zavrnitve dajanja podatkov das Auskunftsverweigerungsrecht

dajat|ev¹ ženski spol (-ve …) pravo die Leistung; -leistung (denarna Geldleistung, nasprotna Gegenleistung, stranska Nebenleistung)
dajatev v naravi Naturalleistung, Leistung in Naturalien
dajatev v stvareh Sachleistung
dajatev zavarovalnice Versicherungsleistung
socialne dajatve pomoči ipd.: soziale Leistungen/Sozialleistungen
kraj dajatve der Leistungsort
vrsta dajatve die Leistungsart
upravičen do dajatve leistungsberechtigt

daleč

1. prostorsko: weit
kako daleč je še do X? wie weit ist es noch bis X?
za razdalje: weit, -weit (kilometre kilometerweit, milje meilenweit)
neskončno daleč figurativno weltenweit
daleč naprej weit voraus
daleč nazaj weit zurück
daleč proč oditi: weit fort, stanovati: weit weg
daleč naokrog weit herum/weit und breit/im weiten Umkreis, potovati po svetu: in der Welt weit herumkommen
od daleč priti, prinesti: von weither

2. s stališča govorca: fern
od daleč priti: aus der Ferne
gledati, opazovati, doživljati: von fern
od blizu in daleč aus/von nah und fern
daleč od česa fern von (tu hier, drugih den übrigen, mesta der Stadt)
figurativno daleč od mestnega hrupa fern dem lauten Treiben der Stadt
figurativno (še malo ne) weitab von (vsakdanjosti weitab vom Alltäglichen)

3. časovno:
ni več daleč dan der Tag ist nicht mehr fern

4.
(tja) daleč weithin (je slišati X ist X zu hören)

5.
na daleč znan: weitbekannt
spoznati: von weitem/aus großer Entfernung/von ferne

6. napredovanje: weit (v življenju/poklicu je daleč prišel er hat es im Leben/in seinem Beruf weit gebracht; bolezen je že daleč napredovala die Krankheit ist schon weit fortgeschritten)
figurativno tako daleč je s teboj so weit ist es schon mit dir gekommen
biti tako daleč [soweit] so weit sein
figurativno priti daleč es weit bringen

7. (zdaleč) bei weitem, mit Abstand (največji/najboljša bei weitem/mit Abstand der größte/die beste), weitaus (der weitaus größte/die weitaus beste)
še daleč ne längst nicht, noch lange nicht/noch lange kein

8.
daleč od česa (oddaljen od česa) fern von, -fern
(od kopnega landfern, od prakse praxisfern, od realnosti realitätsfern, od sodobnosti gegenwartsfern)

9.
daleč od tega, da bi … weit davon entfernt, zu …

10.
nesti daleč glas: tragen
poseči daleč nazaj (weit) ausholen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
|
figurativno počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
| ➞ → jabolko, ➞ → pod ceno

daljav|a ženski spol (-e …) die Ferne; šport die Weite (rekordna die Rekordweite)
iz daljave aus der Ferne/von fernher; aus weiter Entfernung
pri reševanju: Fern- (lociranje die Fernortung, iskanje die Fernsuche, die Fernerkundung)
na daljavo über weite Entfernungen
v daljavi/daljavo in der Ferne/in die Ferne
v daljavah in weiter Ferne
odmikati se v daljavo in die Ferne rücken
strel iz daljave der [Fernschuß] Fernschuss
očala za daljavo die Fernbrille
poroka na daljavo pravo die Ferntrauung
posel na daljavo der Distanzkauf
šport skok v daljavo der Weitsprung
šport skakalec v daljavo der Weitspringer
učinkovanje na daljavo die Fernwirkung

daljinsk|i (-a, -o) Fern- (dostop tehnika der Fernzugriff, posnetek die Fernaufnahme, promet der Fernverkehr, tiskalnik der Fernschreiber, vžig die Fernzündung, sprožitev die Fernauslösung, tehnika die Fernwirktechnik, krmiljenje die Fernsteuerung, ogrevanje die Fernheizung, proženje die Fernbetätigung, sprožilo der Fernauslöser, upravljanje die Fernbedienung, usmerjanje die Fernlenkung, vklapljanje die Fernschaltung, vodenje die Fernwirktechnik)
daljinsko krmiliti/upravljati fernsteuern
radijsko daljinsko krmiliti/upravljati funkfernsteuern
daljinsko ogrevati fernheizen
na velike razdalje: Langstrecken- (polet der Langstreckenflug, raketa die Langstreckenrakete, orožje die Langstreckenwaffe); promet: Fern-, Überland- (Überlandverkehr)
šport daljinski rekord der Weitenrekord
(v smučarskih poletih der Skiflugweitenrekord)