Franja

strojn|i [ô] (-a, -o) maschinell; Maschinen- (del der Maschinenteil, pogon der Maschinenantrieb, čas die Maschinenzeit, element das Maschinenelement, jezik die Maschinensprache, ključavničar der Maschinenschlosser, der Maschinenbauer, liv der [Maschinenguß] Maschinenguss, nož das Maschinenmesser, park der Maschinenpark, varilec der Maschinenschweißer, stavek der Maschinensatz, čipka die Maschinenspitze, delavnica die Maschinenwerkstatt, kad tehnika die Maschinenbütte, linija die Maschinenstraße, obdelava die Maschinenbearbeitung, pavka die Maschinenpauke, predilnica die Maschinenspinnerei, tovarna die Maschinenfabrik, knjiženje die Maschinenbuchführung, kovičenje die Maschinennietung, pletenje/pletilstvo das Maschinenstricken, postrojenje Maschinenanlage, pranje die Maschinenwäsche, risanje das Maschinenzeichnen, stavljenje/stavek der Maschinensatz)
strojna molža das Melken mit der Maschine
strojne naprave die Maschinerie
strojno mit Maschinenkraft, mit der Maschine, maschinen-
(čitljiv maschinenlesbar, glajen maschinengeglättet, intenziven maschinenintensiv, pleten maschinengestrickt, premazan maschinengestrichen, sušen maschinengetrocknet, vezen maschinengestickt)
ki se lahko pere strojno waschmaschinenfest
primerno za strojno obdelavo maschinengerecht

agregat moški spol (-a …) das Aggregat (hladilni Kühlaggregat, rezkalni Hobelaggregat, za tok v sili Notstromaggregat)
strojni agregat der Maschinensatz

čas moški spol (-a …)

1. die Zeit (tudi fizika, filozofija), -zeit (iskanja Suchzeit, tehnika, šport izmerjeni Aufnahmezeit, tehnika izdelave enega kosa Stückzeit/Fertigungszeit, kuhanja Kochzeit/Garzeit, minimalni Mindestzeit, minimalni premora Mindestruhezeit, mrtvi Totzeit, normiran/predpisan Vorgabezeit, obeda Essenszeit, astronomija obhodni Umlaufzeit, obratovanja Betriebszeit/Geschäftszeit; obsevanja Bestrahlungszeit, oddajanja Sendezeit, odkopavanja Ausgrabezeit, ogrevanja Aufwärmzeit/Anheizzeit, elektrika osnovni Grundzeit, osvetlitve Belichtungszeit, tehnika povratni Rücklaufzeit/Verweilzeit, prestajanja kazni Haftzeit, preklopni Umschlagzeit, prihoda Ankunftszeit, pripravljalni tehnika Rüstzeit, tehnika pritezni Anzugszeit; razvojni Entwicklungszeit, reakcijski Reaktionszeit, realni Echtzeit/Realzeit, storitve kaznivega dejanja pravo Tatzeit, strojni Maschinenzeit, Maschinenarbeitszeit, svetlobni Lichtzeit, tehnika transportni Beförderungszeit, tehnika vklopni Ansprechzeit, zadrževanja Standzeit, zakasnitveni Verzögerungszeit, zamrzovanja Gefrierzeit, zasutja Verschüttungszeit, zavarovalni Versicherungszeit, zaviranja Bremszeit)
čas za kaj die -zeit (oglede Besichtigungszeit, potovanja Reisezeit, diskusijo/posamezni prispevek Redezeit, obiske Besuchszeit, premislek Bedenkzeit, odobren za pogovor die Sprechzeit); porabljen/potreben za kaj: der Zeitaufwand
dnevni čas die Tageszeit
nočni čas die Nachtzeit (v zur)
manjkajoči čas die Zeitlücke/ die Fehlzeit
predpisani čas die Zeitvorgabe
pridobljeni čas der Zeitgewinn
fizika, filozofija prostor-čas die Raumzeit
prostor in čas Zeit und Raum
kraj in čas Ort und Zeit
pojem časa der Zeitbegriff
… časa Zeit- (izguba der Zeitverlust, kontrola die Zeitkontrolle, merilec der Zeitnehmer, merjenje šport die Zeitnahme, pomanjkanje der Zeitmangel, prekoračenje die Zeitüberschreitung, prihranek die Zeitersparnis, priprava za merjenje das [Zeitmeßgerät] Zeitmessgerät, zaznavanje die Zeitempfindung/ das [Zeitbewußtsein] Zeitbewusstsein)
razporeditev časa die Zeiteinteilung

2.
čas po uri die Uhrzeit
točen čas ( die ) genaue Zeit
znak za točen čas das Zeitzeichen
napoved časa die Zeitansage, po telefonu: der Zeitdienst
krajevni čas die Ortszeit
standardni čas die Normalzeit
sončni čas die Sonnenzeit
svetovni čas die Weltzeit
srednjeevropski čas mitteleuropäische Zeit (MEZ)
vzhodnoevropski čas osteuropäische Zeit (OEZ)
zahodnoevropski čas westeuropäische Zeit (WEZ)
enotni čas die Einheitszeit
poletni čas die Sommerzeit
zimski čas die Winterzeit
srednjeevropski poletni čas mitteleuropäische Sommerzeit (MESZ)
navedba časa die Zeitangabe
astronomija, geografija računanje časa die Zeitrechnung
razlika v času der Zeitunterschied

3. šport (doseženi čas) die -zeit (mejni Grenzzeit, najboljši Bestzeit, najdaljši Höchstzeit, posamezni Einzelzeit, rekordni Rekordzeit, relaksacijski Relaxationszeit, skupni Gesamtzeit, srednji Durchschnittszeit, vrhunski Spitzenzeit, zmagovalca Siegerzeit)

4. (doba) der Zeitabschnitt, die Periode
figurativno podoba časa/slika dobe das Zeitbild
dokument časa das Zeitdokument
duh časa der Zeitgeist
pojav časa/tiste dobe die Zeiterscheinung
prelomni čas med dobama: die Zeitenwende
okus časa/dobe der Zeitgeschmack (tedanjega damaliger)
okoliščine tistega časa die (damaligen) Zeitumstände
ogrevalni čas za zgradbe/stanovanja die Heizperiode
razpolovni čas fizika die Halbwertszeit

5. obdobje v letu: die -zeit, die -periode (adventni die Adventszeit, binkoštni Pfingstzeit, božični Weihnachtszeit, postni Fastenzeit, predbožični Vorweihnachtszeit, predpostni Vorfastenzeit, pustni Faschingszeit, velikonočni Osterzeit; dopustov Urlaubszeit, počitniški Ferienzeit; živalstvo, zoologija gnezdenja Nistzeit; jesenski Herbstzeit, poletni Sommerzeit, pomladni Frühlingszeit, zimski Winterzeit; setve Saatperiode, sušni Dürreperiode, zorenja Reifezeit, žetve Erntezeit)
letni čas die Jahreszeit

6. daljše obdobje: die -zeit (inflacijski Inflationszeit, krizni Krisenzeit, povojni Nachkriegszeit, prazgodovinski Vorzeit, predvojni Vorkriegszeit, prehodni Übergangszeit, prelomni Umbruchzeit, šolanja Schulzeit, študija Studienzeit, vladanja Regierungszeit, vmesni Zwischenzeit, vojni Kriegszeit zasedbe Besatzungszeit)

7.
čas od … do der Zeitraum (daljši längerer, nekaj dni von mehreren Tagen; v tem času in diesem Zeitraum)
(časovni razpon) die Zeitspanne

8. (trenutek) der Zeitpunkt
čas zasutja der Verschüttungszeitpunkt
der Termin; pravi čas: der richtige Augenblick (zdaj je čas za X jetzt ist der richtige Augenblick für X/die Zeit für X)
čas je es ist (an der) Zeit
čas bo (že) es wird (langsam) Zeit
skrajni čas höchste Zeit
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen

9. (rok) die Frist

10.
čas, prebit v … der -aufenthalt
(v zaporu der Gefängnisaufenthalt)

11. (trajanje, odmerjeni čas) die -dauer (kuhanje Kochdauer, do ponovitve Wiederkehrdauer, montaže Montagedauer, osvetlitve Belichtungsdauer, parkiranja Parkdauer, skladiščenja Lagerdauer, trajanja zavarovanja Versicherungsdauer, veljavnosti Gültigkeitsdauer, vožnje Fahrtdauer)

12. glagolska oblika, npr. preteklik: die Zeitform, das Tempus
glagolski čas die Zeit
sosledica časov die Zeitenfolge

13.
čas zapiranja der -[schluß] schluss, die -[schlußzeit] schlusszeit
(okenc [Schalterschluß] Schalterschluss, trgovin [Ladenschluß] Ladenschluss/[Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit)
|
izgubljeni čas die verlorene Zeit
ki ga je mogoče nadomestiti: der Zeitverlust
lep čas eine gute Weile
čas je potekel die Zeit ist um
|
imeti čas/ne imeti časa Zeit haben/ keine Zeit haben
izgubljati čas/ne izgubljati časa Zeit verlieren/keine Zeit verlieren
jemati čas/jemati veliko časa Zeit rauben/zeitraubend sein
krajšati (si) čas sich die Zeit verkürzen/vertreiben
krasti čas die Zeit stehlen
meriti čas die Zeit messen/nehmen, šport stoppen, ročno meriti: šport handstoppen
prehiteti/prehitevati čas vorgreifen
presti čas Däumchen/ die Daumen drehen
pustiti komu čas (jemandem) Zeit lassen
vzeti si čas sich die Zeit nehmen
zabijati čas da bi minil: die Zeit totschlagen
zapravljati čas pri delu, jedi ipd.: trödeln
da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib/um die Zeit herumzukriegen
čas beži die Zeit flieht
čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
čas vse prinese kommt Zeit, kommt Rat
časa:
koliko časa wie lange
nekaj časa eine Weile, eine [Zeitlang] Zeit lang
veliko časa viel Zeit, (dolgo) lange Zeit
ki terja/za kar se porabi veliko/mnogo časa zeitaufwendig
veliko časa (trajno) nekaj početi: dauer- (parkirati dauerparken, zračiti dauerlüften)
dolgo časa brezposelni der Dauerarbeitslose
največ časa die meiste Zeit
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
zob časa der Zahn der Zeit
dati časa Zeit geben
ne izgubljati časa keine Zeit verlieren
prihraniti veliko časa Zeit sparen
ki prihrani veliko časa zeitsparend
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
za to mi je škoda čas dafür ist mir meine Zeit zu schade
|
nekaj časa eine [Zeitlang] Zeit lang, eine Weile
vprašanje časa die Zeitfrage
samo stvar časa nur eine Zeitfrage
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen, aus Zeitmangel
|času:
času primeren zeitgemäß; zeitgerecht
dati času čas Zeit gönnen
|na:
igra na čas šport das Zeitspiel
prestaviti na zgodnejši čas vorverlegen
prestaviti na poznejši čas verlegen auf später
vezan na čas zeitgebunden
ob:
ob pravem času zur rechten Zeit/zeitgerecht
ob nepravem/ neprimernem času zur Unzeit, priti: ungelegen
ob vsakem času jederzeit/ zu jeder Tageszeit
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit/ kommt Zeit, kommt Rat
od:
od časa do časa von Zeit zu Zeit
v:
v času … zur Zeit des …/zum Zeitpunkt des …/in der -zeit (vojne : in der Kriegszeit, miru in der Friedenszeit/ in Friedenszeiten)
v njegovem času zu seiner Zeit
v tem času in dieser Zeit/in diesem Zeitraum
v zadnjem času in letzter Zeit/ neuerdings
s/z:
s časom mit der Zeit
iti s časom mit der Zeit gehen
v dirki s časom im Wettlauf mit der Zeit
šport z istim časom zeitgleich
z najhitrejšim časom ( der/die/das ) zeitschnellste
za:
za (časa) Xa (v času Xa) zur Zeit des X
občutek za čas der Zeitsinn, das Zeitgefühl
za določen čas auf Zeit, befristet
osebje za določen čas das Zeitpersonal, vojak: der Zeitsoldat
delo za določen čas die Zeitarbeit
za kratek čas (prehodno) kurzzeitig, figurativno zum Vergnügen, zum Zeitvertreib
vožnja za kratek čas die Vergnügungsfahrt
| ➞ → časi; ➞ → delovni čas; ➞ → dolgčas; ➞ → prosti čas; ➞ → uradovalni čas; ➞ → začasa

element¹ [ê] moški spol (-a …) das Element (tudi matematika); (člen) das Glied; (sestavni del) das Bauelement, der Baustein (logični Logikbaustein)
gradbeni element das Bauteil
(montažni Fertigbauteil); das Stück (montažni dimniški Kaminformstück), -element (dekoracijski Dekorationselement, gorivni Brennelement, Brennstoffelement, higrometrski [Feuchtigkeitsmeßelement] Feuchtigkeitsmesselement, konstrukcijski Konstruktionselement, krmilni Steuerelement, merilni [Meßelement] Messelement, ničelni Nullelement, oblikovni Formelement, ogrevalni Heizelement, okrasni Schmuckelement, stikalni Schaltelement, stilni Stilelement, strojni Maschinenelement, strukturni Strukturelement, suhi Trockenelement, tirni Bahnelement, tiskovni Druckelement, uparjalni Verdampferelement, vezni Verbindungselement, Voltov Volta-Element, življenjski Lebenselement)
opečni element der Formstein
nosilni element das Tragwerk
gradnja z montažnimi elementi die Fertigbauweise
kuhinja iz elementov die Anbauküche
figurativno biti v elementu in seinem Element sein

jezik² [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. narodni, mednarodni: die Sprache, -sprache (ciganski Zigeunersprache, ciljni Zielsprache, delovni Arbeitssprache, deželni, državni Landessprache, državni Staatssprache, izhodiščni Ausgangssprache, kentumski Kentumsprache, konferenčni Konferenzsprache, manjšinski Minderheitensprache, materni Muttersprache, občevalni Umgangssprache, originala Originalsprache, pomožni Hilfssprache, satemski Satemsprache, sodni Gerichtssprache, sporazumevalni Verkehrssprache, substratni Substratsprache, svetovni Weltsprache, svetovni pomožni Welthilfssprache, tuji Fremdsprache, učni Unterrichtssprache, uradni Amtssprache, uradovalni Verhandlungssprache)
mrtev jezik tote Sprache
naravni jezik natürliche Sprache
umetni jezik Kunstsprache, künstliche Sprache, synthetische Sprache
živ jezik lebende Sprache
narodni jezik die Volkssprache
standardni jezik die Standardsprache/Nationalsprache
ljudski jezik der Volksmund
|
… jezika Sprach-
(analiza die Sprachanalyse, čistost die Sprachreinheit, filozofija die Sprachphilosophie, kritika die Sprachkritik, mojster der Sprachkünstler, normiranje die Sprachnormung, nepopolno obvladanje die Sprachschwäche, obvladanje die Sprachbeherrschung, opis die Sprachbeschreibung, sociologija die Sprachsoziologie, spreminjanje der Sprachwandel, struktura die Sprachstruktur, uporabnik der Sprachbenutzer, zgodovina die Sprachgeschichte, zgradba der Sprachbau)
… jezika/jezikov
(študij das Sprachstudium)
za jezik:
(skrb za jezik die Sprachpflege)
jezikov:
(družina die Sprachfamilie, mešanica das Sprachgemisch, poznavalec der Sprachkenner, der Sprachkundige, biti poznavalec sprachkundig sein, znanje die Sprachkenntnis)
govorec jezika der Sprachteilnehmer
naravni govorec jezika der Muttersprachler
obvladati/znati jezik sprachkundig sein
ne obvladati jezika/ne znati jezikov sprachunkundig sein
govoriti dva jezika/tri/štiri jezike zweisprachig/dreisprachig/viersprachig sein
govoriti več jezikov mehrsprachig sein
govoriti drug jezik anderssprachig sein, figurativno eine andere Sprache sprechen
govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen (tudi figurativno)

2. posebni: die Sprache, -sprache (knjižni Hochsprache, Schriftsprache, cerkveni Kirchensprache, dijaški Schülersprache, literarni Literatursprache, lovski Jägersprache, Weidmannssprache, metaforični Bildersprache, papirnat Kanzleisprache, pesniški Dichtersprache, pisarniški Kanzleisprache, pogovorni Umgangssprache, posebni Sondersprache, pomorščakov Seemannssprache, pravni Rechtssprache, sodobni Gegenwartssprache, skrivni Geheimsprache, splošni Gemeinsprache, standardni Standardsprache, strokovni Fachsprache, svetopisemski Bibelsprache, študentovski Studentensprache, uradniški Beamtensprache, vsakdanji Alltagssprache, vulgarni Vulgärsprache, vzorčni Mustersprache, znanosti Wissenschaftssprache)

3. negovorni: die -sprache (kretenj Gebärdensprache, programski Programmiersprache, simbolni Symbolsprache, strojni Maschinensprache, znakovni jezik gluhonemih Taubstummensprache)
|
figurativno molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
| ➞ → materni jezik, ➞ → tuji jezik

ključavničar moški spol (-ja …) der Schlosser (gradbeni Bauschlosser, modelni strojni Modellschlosser, strojni Maschinenschlosser, der Maschinenbauer)

navit|ek moški spol (-ka …) die Spule (križni Kreuzspule, stekleničasti Flaschenspule); die Rolle (matični Mutterrolle, strojni Maschinenrolle); die Bobine

nož [ô] moški spol (-a …)

1. das Messer, -messer (cepilni Okuliermesser, Pfropfmesser, filetni Filiermesser, glodalni Nagemesser, kabelski Kabelmesser, konturni Konturenmesser, kuhinjski Küchenmesser, mesarski splošno Fleischermesser, Metzgermesser, Schlachtmesser, specialno Blockmesser, paletni Palettenmesser, rezbarski Schnitzmesser, smolarski Harzmesser, Lachtenmesser, snažilni Putzmesser, spodnji Untermesser, strojni Maschinenmesser, strugarski Drehmesser, svinčeni Bleimesser, tračni Bandmesser, za kit Kittmesser, za lističe Goldmesser, za ločevanje od kosti Ausbeinmesser, za meso Fleischmesser, za obrezovanje Beschneidmesser, za odiranje Abhäutemesser, za papir Papiermesser, za rezanje dilatacij Fugenschneidmesser, Fugenmesser, za robove Randmesser, za sadje Obstmesser, za sekljanje Wiegemesser, za sir Käsemesser, za testo Teigmesser, za trančiranje Tranchiermesser, za vbadanje Stechmesser, zgornji Obermesser, žagast Sägemesser)
rezilo noža die Messerklinge
ročaj noža das Messerheft
topa stran noža/hrbet noža der Messerrücken
naslonjalo za nože das Messerbänkchen
metalec nožev der Messerwerfer
rez z nožem der Messerschnitt
vbod z nožem der Messerstich
pretep z noži die Messerstecherei
oster kot nož messerscharf
figurativno na ostrini noža auf des Messers Schneide
figurativno boj na nož der Kampf bis aufs Messer, der Nahkampf
figurativno nastaviti nož na vrat das Messer an die Kehle setzen
kdor brž vihti nož ein Messerheld
figurativno poslati pod nož (izdati) ans Messer liefern
figurativno nož v hrbet der Dolchstoß
figurativno na nož hart auf hart

2.
žepni nož das Taschenmesser, Schnappmesser, (pipec) Klappmesser
lovski nož z enojnim rezilom: das Jagdmesser, Weidmesser, der Genickfänger
z dvojnim rezilom: der Hirschfänger
taborniški nož das Fahrtenmesser
nož na vzmet das Federmesser

3.
agronomija in vrtnarstvo vrtnarski nož (krivec) das Gartenmesser, die Gartenhippe, Asthippe, Hippe
tehnika knjigoveški nož das Buchbindermesser, der Kneif
čevljarski nož der Kneif
nož za odpiranje pisem der Brieföffner
tehnika der -schneider (za šive Nahtschneider)

4.
tehnika kolutni nož die Messerscheibe
lopatasti nož das Schaufelblatt
nož česala/česalnika das Kammmesser
planirni nož die Hobelschar
profilni nož der Gewindestahl, der Stößel
(rakel) die Rakel; (sekač) der Meißel
skreperski nož der Schürfkübel
strižni nož (strižni rezalnik) der Scherkopf
stružni nož der Drehstahl, der Drehmeißel
držalo za več nožev der Mehrfachmeißelhalter
boben z noži die Häckseltrommel, Schneidtrommel
noži množina, tehnika die Bemesserung
(rezila) das Messerwerk, Schneidwerk

park² moški spol (-a …) tehnika der Park (strojni Maschinenpark, tehnološki Technologiepark, vozni Fuhrpark, Fahrzeugpark, Wagenpark)

pogon¹ [ô] moški spol (-a …) tehnika der Antrieb (hidravlični hydraulischer), die Antriebsart, vozni: der Fahrantrieb, strojev, sistemov: der Betrieb
pogon s človeško močjo Antrieb mit Muskelkraft
(motor) der Motor; -antrieb (dizelski Dieselantrieb, jermenski Riemenantrieb, kardanski Kardanantrieb, lastni Eigenantrieb, motorni Motorantrieb, na nihalo Pendelantrieb, obračalni Schwenkantrieb, odrivni Rückantrieb, parni Dampfantrieb, plazemski Plasmaantrieb, plinski Gasbetrieb, pomožni Hilfsantrieb, Reserveantrieb, prednji Vorderradantrieb, Frontantrieb, propelerski Propellerantrieb, raketni Raketenantrieb, reaktivni Strahlantrieb, Düsenantrieb, Rückstoßantrieb, ročični Kurbelantrieb, ročni Handantrieb, strojni Maschinenantrieb, na štiri kolesa Vierradantrieb, Allradantrieb, turbinski Turbinenantrieb, verižni Kettenantrieb, na zadnja kolesa Hinterradantrieb, z vzmetjo Federantrieb)
spraviti/spustiti v pogon in Betrieb setzen/nehmen, in Gang setzen, ponovno: wieder gängig machen
na … pogon -getrieben, -angetrieben, -betrieben
(motorni motorgetrieben, motorangetrieben, raketni raketengetrieben, ročni handbetrieben, turbinski turbinengetrieben)

stroj|en [ô] (-na, -no) ➞ → strojni

varil|ec moški spol (-ca …) der Schweißer (plamenski Autogenschweißer, strojni Maschinenschweißer)