spusti|ti1 (-m) spuščati lassen (noter hineinlassen, hereinlassen, ven hinauslassen, herauslassen, gor hinauflassen, herauflassen, dol hinunterlassen, herunterlassen, mimo vorüberlassen, vorbeilassen …)
spustiti ga/enega (prdniti) einen loslassen/ziehenlassen
Zadetki iskanja
- spusti|ti2 (-m) spuščati (izpustiti) iz rok: loslassen, da pade: [fallenlassen] fallen lassen, na svobodo: auslassen, freilassen, ziehenlassen
ne spustiti iz krempljev nicht aus den Krallen lassen
spustiti z verige psa: losketten
spustiti na svobodo divjo žival iz ujetništva: auswildern
spustiti v vodo ribje mladice: einsetzen
figurativno spustiti mačka iz žaklja die Katze aus dem Sack lassen - spusti|ti3 (-m) spuščati (znižati) herunterlassen, hinunterlassen, hinabsenken, herunterklappen, herablassen, gradbeništvo, arhitektura strop: abhängen
pomorstvo spustiti sidro den Anker werfen
spustiti čoln z ladje: ein Boot aussetzen
spustiti zastavo v znamenje žalovanja: die Fahne auf halbmast setzen
spustiti ceno mit dem Preis zurückgehen, den Preis herabsetzen
spustiti v grob in die Grube senken - spusti|ti se1 (-m se) spuščati se
1. sich auslassen, sich [fallenlassen] fallen lassen
2. navzdol: herabsteigen, absteigen, niedersteigen, z vrvjo: sich abseilen; letalo: niedergehen
spustiti se v jamo rudarstvo einfahren - spusti|ti se2 (-m se) spuščati se (iti) sich begeben
spustiti se v boj zu Felde ziehen
spustiti se v napad zum Angriff übergehen
figurativno spustiti se v bitko z (jemandem) eine Schlacht liefern
spustiti se v galop in Galopp fallen
spustiti se v spopad auf Kollisionskurs gehen - spusti|ti se3 (- se) spuščati se megla: sich niedersenken, sich legen; noč: sich senken; cesta: abfallen
- bitk|a ženski spol (-e …) die Schlacht (pomorska Seeschlacht, zračna Luftschlacht), (boj) das Gefecht (zračna Luftgefecht, pomorska Seegefecht)
bitk narodov Völkerschlacht
besedna bitk Wortgefecht, (prepirček) das Geplänkel
prizor bitke slika: das Schlachtenbild
bojevati bitko eine Schlacht schlagen
spustiti se v bitko z (jemandem) eine Schlacht liefern - boj [ô] moški spol (-a …)
1. vojska, šport der Kampf (v zraku Luftkampf, iz bližine Nahkampf, na tleh Bodenkampf, posameznikov Einzelkampf, ulični Straßenkampf, za naslov prvaka Titelkampf, za svobodo/osvobodilni Freiheitskampf); biološko, sociološko: der Kampf (za obstanek Daseinskampf, Kampf ums Dasein, Existenzkampf; za mezde Lohnkampf, za oblast Machtkampf, delavski Arbeitskampf, konkurenčni Konkurrenzkampf, kulturni Kulturkampf, predvolilni Wahlkampf, razredni Klassenkampf, smrtni Todeskampf); vojska v vojni, pri akcijah: die Kampfaktion, Kampfmaßnahmen množina, das Gefecht (pri umiku Rückzugsgefecht, v naselju Ortsgefecht, navidezen Scheingefecht); figurativno besedni boj, boj mnenj ipd.: der Streit (besedni Wortstreit, mnenj Meinungsstreit)
2.
boj proti čemu (zatiranje, odpravljanje, zdravljenje itd.) die Bekämpfung (bolečinam Schmerzbekämpfung, hrupu Geräuschbekämpfung/Lärmbekämpfung, inflaciji Inflationsbekämpfung, insektom Insektenbekämpfung, mamilom Rauschgiftbekämpfung, prahu: Staubbekämpfung, raku Krebsbekämpfung, tuberkulozi Tuberkulosebekämpfung, zločinom Verbrechensbekämpfung)
boj na barikadah der Barrikadenkrieg
boj na dveh frontah ein Kampf an zwei Fronten
boj na nož ein Kampf bis aufs Messer, ein Kampf Mann gegen Mann
boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod
sposoben za boj kampffähig
nesposoben za boj kampfunfähig
pripravljen za boj kampfbereit, gefechtsbereit
potek boja das Kampfgeschehen
prizorišče boja der Kampfplatz
brez boja kampflos
naveličan boja kampfmüde
udeleženec bojev der Kombattant
območje bojev die Kampfzone, das Kampfgebiet
opustiti boj den Kampf aufgeben
iti v boj in den Kampf ziehen, figurativno auf die Barrikaden gehen
spustiti se v boj zu den Waffen greifen, zum Kampf antreten
izzvati na boj zum Kampf herausfordern
za kar je divjal hud boj [heißumkämpft] heiß umkämpft - čoln [ou̯] moški spol (-a …)
1. das Boot, -boot (bivalni Hausboot, vojska bojni Kampfboot, iz kože Fellboot, iz lubja Rindenboot, na nožni pogon Tretboot, na prosta vesla/na dvojno veslo Paddelboot, na vesla Ruderboot/Riemenboot; s kabino Kajütboot, dirkalni Rennboot, enojnotrupni Einhüllen-Boot, gumijast Schlauchboot, vojska hitri/torpedni vojska Schnellboot, vojska izkrcevalni Landungsboot, jurišni Sturmboot, motorni Motorboot, patruljni Patrouillenboot, pilotski Lotsenboot, pomožni Beiboot, rešilni Rettungsboot, torpedni Torpedoboot, zložljiv Faltboot)
dolžina čolna die Bootslänge
posadka čolna die Bootsbesatzung
motor za čoln der Bootsmotor
prikolica za čoln der Bootsanhänger/ večja: der Boottransporter
krov za čoln das Bootsdeck
voziti se s čolnom Boot fahren
vožnja s čolnom die Bootsfahrt
spustiti čoln ladja: ein Boot aussetzen
izposojevalnica čolnov der Bootsverleih
2. majhen na vesla: der Kahn
voziti se s čolnom Kahn fahren
vožnja s čolnom die Kahnfahrt
3. velik, tovorni: der Kahn, der Lastkahn, der Schleppkahn
4.
gorski reševalni čoln der Ackja
5.
stavni čoln das Setzschiff
6.
čolni figurativno (čevlji) Kähne množina - drog1 [ó] moški spol (-a …) der Mast, die Stange, (kol) der Pfahl; -mast, -stange (brzojavni Telegrafenmast, Telegrafenstange, plezalni Kletterstange, Klettermast, za vklapljanje Schaltstange, za vleko Abschleppstange, za zastavo Fahnenmast, gladilni Polierstange, iztepalni Klopfstange, jarmski Spurstange, cestne svetilke Laternenpfahl, Laternenmast, krmilni Steuersäule, Steuerstange, Lenkstange, lomilni Brechstange, nihalkin Schwingenstange, pogonski Treibstange, prebojni Stoßstange, regulacijski Regelstange, ročični Kurbelstange, semaforski Ampelmast, spojni Kuppelstange, tipalni Fühlerstange, vlečni Zugstange)
Panhardov drog der Panhardstab
totemski drog der Totempfahl
pomorstvo boja z drogom die Spierentonne
les za drogove das Mastenholz
spustiti zastavo na pol droga die Fahne auf halbmast setzen - galop [ô] moški spol (-a …) der Galopp; der Handgalopp
dirkalni galop gestreckter Galopp, die Karriere
lahen galop der Kanter
teči v lahnem galopu kantern
pognati v galop in Galopp setzen
spustiti/pognati se v galop in Galopp fallen
podoben galopu galoppartig - jadr|o1 srednji spol (-a …) pomorstvo das Segel
drugo letno jadro die Fock
glavno jadro Großsegel
košno jadro Marssegel
križno jadro Bagiensegel, Kreuzsegel, Rahsegel
latinsko jadro der Besan, das Lateinersegel
letno/sprednje jadro der Klüver
ročno jadro Handsegel
slepo jadro die Blinde
sončno jadro Sonnensegel
sošno jadro Gaffelsegel
sprednje trikotno jadro Stagsegel
štirikotno sprednje jadro die Breitfock
visoko jadro Hochsegel
vmesno jadro Sprietsegel
vršno jadro Bramsegel
površina jadra die Segelfläche
jadra množina das Segelwerk
namestiti jadra auftakeln
razpeti jadra die Segel hissen
sneti jadra abtakeln
spustiti jadra die Segel streichen
s polnimi jadri mit vollen Segeln (tudi figurativno)
brez jader segellos
figurativno vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
izdelovalec jadrer der Segelmacher - mač|ek1 moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija der Kater
obuti maček der gestiefelte Kater
figurativno star maček ein alter Fuchs/Hase
maček v žaklju die Katze im Sack
kupiti mačka v žaklju die Katze im Sack kaufen
spustiti mačka iz žaklja die Katze aus dem Sack lassen
režati se kot pečen maček grinsen wie ein Honigkuchenpferd, grinsen wie ein Primmeltopf
kot maček okoli vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei, izogibati se čemu pri govorjenju: herumreden um - mimo1 prislov vorbei, um; vorüber
biti mimo [umsein] um sein, [vorbeisein] vorbei sein
ura, teden, mesec, leto: [herumsein] herum sein; vorbei-, vorüber- (hiteti vorbeieilen, hoditi vorbeigehen, leteti vorbeifliegen, mahniti vorbeihauen, moči vorbeikönnen, morati vorbeimüssen, peljati se vorbeifahren, smeti vorbeidürfen, spustiti vorüberlassen, teči vorbeifließen) - mimo2 predlog: vorbei an, vorüber an, entlang an
z glagolom: mimo Xa an X vorbei-/vorüber-
hiteti mimo Xa an X vorbeieilen, vorübereilen
hoditi/iti mimo … vorbeigehen an …, figurativno vorübergehen an … (mimo teh spoznanj an diesen Erkenntnissen)
govoriti drug mimo drugega aneinander vorbeireden
korakati mimo Xa an X vorbeimarschieren
leteti mimo Xa an X vorbeifliegen
mahniti mimo vorbeihauen, figurativno danebenliegen, danebengreifen, sich irren
moči mimo vorbeikönnen (ne morem mimo ich kann nicht vorbei)
morati mimo Xa an X vorbeimüssen (moram mimo Xa ich [muß] muss an X vorbei)
peljati mimo Xa vorbeiführen an X
peljati se mimo Xa vorbeifahren an X
pogledati mimo Xa an X entlangblicken
smeti mimo Xa an X vorbeidürfen
spustiti mimo vorüberlassen
ustreliti mimo fehlschießen
zdrveti mimo vorbeischießen, vorbeirasen
naj gre ta kelih mimo mene mag dieser Kelch an mir vorübergehen
mimo vrste außer der Reihe - napa|sti (-dem) napadati vojska angreifen (tudi figurativno): na cesti ipd.: (planiti nad) überfallen, herfallen über, iz zasede: jemandem auflauern, s skokom: jemanden anspringen; agronomija in vrtnarstvo škodljivci, bolezen rastlino: befallen; figurativno angreifen, jemanden anfeinden, (spustiti se v boj) losziehen (gegen/über), loslegen (gegen), jemandem aufs Leder rücken, (skočiti v hrbet) in den Rücken fallen
- odpre|ti [é] (-m) odpirati
1. öffnen, aufmachen; kaj zaklenjenega: aufschließen; na silo: (etwas) erbrechen, aufbrechen; na široko: sperrangelweit aufmachen, usta: aufsperren, aufreißen (den Rachen weit aufreißen); z muko: aufbekommen, aufkriegen, aufbringen
2. pipo, nastavitveni gumb: andrehen, aufdrehen (do konca voll aufdrehen); z vrtenjem ročice: aufkurbeln, (spustiti) herunterkurbeln, herunterdrehen
3. (na določen način :) z dviganjem: aufklappen, s porivanjem: aufschieben, z razstreljevanjem: aufsprengen; z rezanjem: aufschneiden, s trganjem: aufreißen, z varjenjem: aufschweißen, z vlečenjem: aufziehen, z dletom: aufmeißeln, z izbijačem: aufstemmen, s kleščami: aufkneifen, s kljuko: aufklinken, s sunkom: aufstoßen, s treskom: aufkrachen, z zobmi: aufbeißen
4. prireditev, muzej ipd.: eröffnen (ponovno [wiedereröffnen] wieder eröffnen), slavnostno: einweihen
5.
odpreti ordinacijo/pisarno zdravnik, odvetnik ipd.: sich niederlassen
|
figurativno odpreti oči komu (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
figurativno samo da usta odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut - pasti1 (padem) padati
1. k tlom: fallen, ostro, hitro: stürzen, počasi, mehko: sinken (navzdol hinunterfallen, hinunterstürzen, niederstürzen, niedersinken, niederfallen, herunterfallen, herabfallen, herabsinken, nazaj zurückfallen, zurückstürzen, zurücksinken, vznak hintenüberstürzen, hintenüberfallen); pri plezanju ipd.: abstürzen; na kolena, nos: hinfallen, hinschlagen, stürzen; komu na glavo ipd.: einstürzen auf; strmoglavo: herabstürzen; treščiti navzdol na: aufschlagen auf; z veliko silo - iz letala, vozila: hinausgeschleudert werden
globoko/nizko pasti tief sinken, tief gefallen sein (tudi figurativno)
figurativno pasti iz oblakov aus allen Wolken fallen
pasti iz okvira aus dem Rahmen fallen
pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno, saj nisem na glavo padel ich bin ja nicht auf den Kopf gefallen)
pasti na kolena auf/in die Knie sinken
pasti na noge auf die Füße fallen (tudi figurativno)
pasti naprej vornüberfallen, nach vorn sinken
pasti na rit aufs Kreuz fallen, figurativno von den Socken sein
pasti na tla auf den Boden fallen, šport zu Boden gehen (tudi figurativno)
pasti nazaj zurückfallen, zurücksinken
2. (spustiti se) zavesa: fallen
3. (znižati se) temperatura, termometer, tlak, barometer, cene: fallen, naglo: stürzen
vrednost pade čemu (etwas) sinkt im Wert
4. figurativno na bojišču, žrtve, trdnjave, tabuji: fallen; v vojni: im Kriege bleiben; od izčrpanosti: hinfallen, umfallen, (umreti) tot umfallen
pasti skup (pasti v nezavest, sesesti se) umkippen, zusammenbrechen, zusammenfallen, zusammenklappen
pasti v nezavest in Ohnmacht fallen, wegkippen
5. pri izpitu: durch ein/das Examen fliegen, bei einer/der Prüfung durchfallen
6. funkcionar, dostojanstvenik, dekle: zu Fall kommen
7. pogled, senca, sum, strel: fallen
8.
pasti po kom: sich auf (jemanden) stürzen
9.
pasti v kako zadevo, čudno reč: hineinschlittern (in)
10.
pasti v (planiti v) hereinplatzen
pasti v besedo (skočiti v besedo) ins Wort fallen
pasti okrog vratu (planiti) um den Hals fallen
11. (priti) fallen
pasti v kremplje in die Klauen fallen
pasti v naročje in den [Schoß] Schoss fallen
pasti v nemilost in Ungnade fallen
pasti v roke in die Hand fallen
pasti v neprave roke in unrechte Hände fallen
pasti v ekstazo in Ekstase geraten
12. (bosti)
pasti v oči ins Auge springen, auffallen
|
figurativno pasti v vodo ins Wasser/unter den Tisch fallen
figurativno stati in pasti z stehen und fallen mit
figurativno kocka je padla der Würfel ist gefallen
ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein/Zacken aus der Krone fallen
figurativno srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
mrena mu je padla z oči ihm fiel es wie Schuppen von den Augen
figurativno jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen
pasti z lune vom Mond gefallen sein
X ni na gobec padel X ist nicht auf den Mund gefallen
pasti iz vloge aus der Rolle fallen
pasti iz vseh oblakov aus allen Wolken fallen
kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade wer andern eine Grube gräbt, fällt selbst hinein
kdor visoko leta, nizko pade Hochmut kommt vor dem Fall
| ➞ → pripasti, priti, spadati, sprejeti, upasti, zapasti - pogon1 [ô] moški spol (-a …) tehnika der Antrieb (hidravlični hydraulischer), die Antriebsart, vozni: der Fahrantrieb, strojev, sistemov: der Betrieb
pogon s človeško močjo Antrieb mit Muskelkraft
(motor) der Motor; -antrieb (dizelski Dieselantrieb, jermenski Riemenantrieb, kardanski Kardanantrieb, lastni Eigenantrieb, motorni Motorantrieb, na nihalo Pendelantrieb, obračalni Schwenkantrieb, odrivni Rückantrieb, parni Dampfantrieb, plazemski Plasmaantrieb, plinski Gasbetrieb, pomožni Hilfsantrieb, Reserveantrieb, prednji Vorderradantrieb, Frontantrieb, propelerski Propellerantrieb, raketni Raketenantrieb, reaktivni Strahlantrieb, Düsenantrieb, Rückstoßantrieb, ročični Kurbelantrieb, ročni Handantrieb, strojni Maschinenantrieb, na štiri kolesa Vierradantrieb, Allradantrieb, turbinski Turbinenantrieb, verižni Kettenantrieb, na zadnja kolesa Hinterradantrieb, z vzmetjo Federantrieb)
spraviti/spustiti v pogon in Betrieb setzen/nehmen, in Gang setzen, ponovno: wieder gängig machen
na … pogon -getrieben, -angetrieben, -betrieben
(motorni motorgetrieben, motorangetrieben, raketni raketengetrieben, ročni handbetrieben, turbinski turbinengetrieben) - pol2 [ou̯]
1. hiše, štruce, knjige, leta, litra, sveta, ure: das halbe Haus/eine Haushälfte, der halbe Laib, das halbe Buch, ein halbes Jahr/ein Halbjahr, ein halber Liter, die halbe Welt, eine halbe Stunde
pol resnice die halbe Wahrheit
2.
eden/dva/tri/osem/ deset in pol eineinhalb/anderthalb, zweieinhalb, dreieinhalb, achteinhalb, zehneinhalb
3.
šport pol točke der Halbpunkt
glasba pol tona der Halbton
znižanje/zvišanje za pol tona die Halbtonerniedrigung/ Halbtonerhöhung
4.
pol dneva einen halben Tag, delati: halbtags
na pol ure/leta halbstündlich, halbjährlich
na pol buden, zrel [halbwach] halb wach, halbreif
na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
na pol poti auf halbem Wege, auf halber Strecke
spustiti zastavo na pol droga die Fahne auf halbmast setzen
čez pol strani halbseitig
5. prerezati:
čez pol durch die Mitte
na pol in zwei Hälften
zmanjšati na pol halbieren
deliti: pol-pol halbe-halbe
6.
figurativno baba in pol, dedec in pol Super-, Pfunds- (eine Superfrau, ein Superkerl/Pfundskerl)