Franja

Zadetki iskanja

  • prijatelj moški spol (-a …) der Freund (dober Duzfreund, hišni Hausfreund, najboljši der beste Freund, Busenfreund, iz iste stranke Parteifreund, iz mladosti Jugendfreund, mladine Kinderfreund, šaha Schachfreund, umetnosti Kunstfreund, živali Tierfreund, srčni Herzensfreund, študijski Studienfreund)
    zaupni prijatelj der Vertraute ( ein -r)
    biti prijatelj s kom befreundet sein mit, tesen: [engbefreundet] eng befreundet sein mit, (jemanden) zum Freund haben
    brez prijatelja/prijateljev freundlos
    med prijatelji unter Freunden
  • ovčji prijatelj moški spol rastlinstvo, botanika (repinec) Große Klette
  • dob|er1 [ó] (dôbr|a, -ro)

    1. (kvaliteten) človek, stvar, (moralno/po značaju dober, kvaliteten; uspešen; vesten) gut (boljši/najboljši besser/am besten)
    srednje dober mittelgut
    srčno dober človek: herzensgut, seelengut, (dobrodušen) gutartig
    dober prijatelj/znanec ein guter Freund/Bekannter
    dobra volja (razpoloženje) gute Laune
    dobre volje [gutgelaunt] gut gelaunt, (hotenje) guter Wille
    dobra vera guter Glaube
    dobra dela množina gute Werke
    Dobri pastir der gute Hirte
    dobri stari časi die gute alte Zeit
    zoper dober okus gegen den guten Geschmack
    zoper dobre navade gegen die guten Sitten
    namen je bil dober es war gut gemeint
    | voščila:
    dober dan! Guten Tag!
    dober večer! Guten Abend!
    dobro jutro! Guten Morgen!
    dober tek! Guten Appetit!

    2. (krepek; čez mero) stark
    dober jedec ein starker Esser
    dobra milja eine starke Meile
    dobra stran (prednost) die starke Seite
    medicina dobro srce ein starkes Herz

    3. Wohl-
    dobra urejenost matematika die Wohlordnung
    dobro počutje das Wohlbefinden

    4.
    dobri dve uri gut zwei Stunden
    dobrih 100 mark (vsaj 100 mark) gut und gern 100 Mark

    5. šolske ocene:
    dobro v Nemčiji: befriedigend
    prav dobro gut (odlično : sehr gut)

    6.
    spet dober (zdrav) wieder auf den Beinen

    7.
    biti na dobrem gut daran sein, es gut getroffen haben, gut dastehen
    |
    dobra vila die Glücksfee
    | ➞ → boljši, najboljši, ➞ → predober, ➞ → koristen, ➞ → posrečen, ➞ → učinkovit, ➞ → glas, namen, počutje ipd.
  • glasb|a ženski spol (-e …) die Musik, -musik (alpska Alpenmusik, baletna Ballettmusik, cerkvena Kirchenmusik, ciganska Zigeunermusik, četrttonska Vierteltonmusik, črnska Negermusik, dvanajsttonska Zwölftonmusik, domača Hausmusik, filmska Filmmusik, s plošč Schallplattenmusik, instrumentalna Instrumentalmusik, klavirska Klaviermusik, komorna Kammermusik, koncertna Konzertmusik, ljudska Volksmusik, odrska Bühnenmusik, Theatermusik, operetna Operettenmusik, operna Opernmusik, orgelska Orgelmusik, orkestrska/orkestralna Orchestermusik, plesna Tanzmusik, programska [Programmusik] Programmmusik, razpoloženjska Stimmungsmusik, resna E-Musik, rockovska Rockmusik, salonska Salonmusik, zabavna Unterhaltungsmusik)
    glasba po željah das Wunschkonzert
    serialna glasba serielle Musik
    … glasbe/glasbo Musik-
    (ljubezen do die Musikliebe, prijatelj Musikfreund, sociologija Musiksoziologie, teorija Musiktheorie, učitelj Musiklehrer, zgodovina Musikgeschichte, zgodovinar Musikhistoriker, akademija Musikakademie)
  • hišn|i1 (-a, -o) Haus- (gospodar der Hausherr, lastnik der Hausbesitzer, poštni nabiralnik der Hausbriefkasten, prijatelj der Hausfreund, priključek der [Hausanschluß] Hausanschluss, pripor der Hausarrest, red die Hausordnung, telefon die Haussprechstelle, upravitelj der Hausverwalter, zdravnik der Hausarzt, centrala die Hauszentrale, pomočnica die Hausangestellte, številka die Hausnummer, uprava die Hausverwaltung, žara die Hausurne, ime der Hausname)
    hišno znamenje zgodovina die Hausmarke
  • intim|en (-na, -no) intim, Intim- (sovražnik der Intimfeind, higiena die Intimhygiene, nega die Intimpflege, sfera die Intimsphäre, življenje das Intimleben, deli telesa množina die Intimzone, der Intimbereich)
    intimni prijatelj der Busenfreund, der Vertraute
    intimno innig
  • mladost [ó] ženski spol (-i …) die Jugend; stanje: das Jungsein; obdobje: die Jugend, die Jugendzeit
    prijatelj/prijateljica iz mladosti der Jugendfreund/ die Jugendfreundin
    prijateljstvo iz mladosti die Jugendfreundschaft
    svežina mladosti die Jugendfrische
    v cvetu mladosti in der Jugendblüte
    vrelec mladosti der Jungbrunnen
    figurativno ne več v prvi mladosti über die beste Jugend hinaus
  • najboljš|i [ó] (-a, -e) der/die/das beste
    drugi najboljši zweitbeste, [nächstbeste] nächstbeste
    na svetu: weltbeste
    najboljši možni der bestmögliche
    Best- (čas die Bestzeit, dosežek die Bestleistung, forma die Bestform, vrednost der Bestwert)
    najboljša forma die Hochform
    najboljša ponudba das Meistbot
    najboljši prijatelj der Busenfreund
    najboljša prijateljica die Busenfreundin
    najboljši primer der Idealfall
    po najboljših močeh nach Kräften
    po najboljši vednosti nach bestem Wissen (und Gewissen)
    pri najboljši volji beim besten Willen
    biti na najboljši poti auf dem besten Wege sein
    v najboljšem primeru bestenfalls, im günstigsten Fall
    po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können
    v najboljših letih in den besten Jahren
  • prijateljic|a ženski spol (-e …) die Freundin
    zaupna prijateljica die Duzfreundin, die Vertraute, die Busenfreundin ➞ → prijatelj
  • srčn|i (-a, -o) Herz- (as das [Herzas] Herzass, bolnik der Herzpatient, der Herzkranke, fant der Herzbube, izliv figurativno der [Herzenserguß] Herzenserguss, kateter der Herzkatheter, kirurg der Herzchirurg, kralj der Herzkönig, napad der Herzanfall, ritem der Herzrhythmus, strup Herzgift, ščit das Herzschild, zastoj die Herzlähmung, črta die Herzlinie, dama die Herzdame, dobrota die Herzensgüte, insuficienca die Herzschwäche, kap der Herzschlag, kateterizacija die Herzkatheterisierung, kri das Herzblut, kultura die Herzensbildung, napaka der Herzfehler, nevroza die Herzneurose, oblika die Herzform, zaklopka die Herzklappe, želja der Herzenswunsch, veselje die Herzensfreude)
    srčni prijatelj der Busenfreund
  • šah1 moški spol (-a …)

    1. igra: das Schachspiel, das Schach; (brzopotezni Blitzschach, dopisni Korrespondenzschach, Fernschach, problemski Problemschach)
    slepi šah das Blindspiel
    … šaha Schach-
    (partija das Schachspiel, die Schachpartie, eine Partie Schach, prijatelj der Schachfreund)
    igralec šaha der Schachspieler
    igralec slepega šaha der Blindspieler
    igralec dopisnega šaha der Fernschachspieler
    igrati šah Schach spielen
    igrati slepi šah [blindspielen] blind spielen
    turnirski šah der Schachsport
    moški šah das Herrenschach, Männerschach
    ženski šah das Damenschach, Frauenschach
    računalniški šah das Computerschach

    2. poteza: das Schach (dvojni Doppelschach, vmesni Zwischenschach, odkriti aufgedecktes Schach, Abzugsschach, večni Dauerschach, ewiges Schach, nasprotni Gegenschach, z damo Damenschach, z lovcem Läuferschach, s skakačem Springerschach, s trdnjavo Turmschach, s kmetom Bauernschach)
    dati/napovedati šah Schach bieten/ansagen
    biti v šahu im Schach stehen/sein
    šah! Schach (dem König)!
    šah in mat! Schach und matt!

    3. garnitura: das Schach (potovalni Steckschach, žepni Taschenschach, magnetni Magnetschach)
    |
    figurativno držati/imeti v šahu in/im Schach halten
  • umetnost [é] ženski spol (-i …)

    1. die Kunst
    likovna/upodabljajoča umetnost bildende Kunst
    primitivna umetnost primitive Kunst
    uporabna umetnost angewandte Kunst
    lepe umetnosti množina die schönen Künste
    -kunst (amaterska Laienkunst, baletna Ballettkunst, domačijska Heimatkunst, fotografska Fotokunst, glasbena Tonkunst, igralska Schauspielkunst, izrazna Ausdruckskunst, jezikovna Sprachkunst, krasilna Zierkunst, ljudska Volkskunst, objektna Objektkunst, pesniška Verskunst, pevska Gesangskunst, plesna Tanzkunst, pripovedna Erzählkunst, slikarska Malkunst)
    … umetnosti Kunst-
    (filozofija die Kunstphilosophie, ljubitelj der Kunstliebhaber, mesto die Kunststadt, obravnavanje die Kunstbetrachtung, poznavalec der Kunstkenner, prijatelj der Kunstfreund, religija die Kunstreligion, sociologija die Kunstsoziologie, svoboda die Kunstfreiheit, teorija die Kunsttheorie)
    ljubezen do umetnosti die Kunstliebe
    brez občutka za umetnost unmusisch
    strokovnjak/izvedenec za umetnost der Kunstverständige ( ein -r)
    ki ljubi umetnost kunstliebend
    ki se navdušuje za umetnost kunstbegeistert
    ki se zanima za umetnost kunstinteressiert

    2. (posebna spretnost) die Kunst, das Können; (kuharska Kochkunst, ljubezni Liebeskunst, pripovedovanja Fabulierkunst, sabljanja Fechtkunst, vrtnarska Gartenkunst, življenja Lebenskunst)

    3.
    po vseh pravilih umetnosti nach allen Regeln der Kunst, kunstgerecht
    figurativno to ni nobena umetnost das ist keine Kunst
  • zaup|en1 (-na, -no) vertraut, intim
    biti zaupen z auf vertrautem Fuß stehen mit
    zaupen prijatelj der Vertraute ( ein -r)
    zaupna prijateljica die Vertraute
  • žival1 ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija

    1. das Tier (čredna Herdentier, čudežna Wundertier, domača Haustier, globokomorska Tiefseetier, gozdna Waldtier, grbovna Wappentier, klavna Schlachttier, kopenska Landtier, koristna domača Nutztier, mala Kleintier, mitološka, bajeslovna, pravljična Fabeltier, nočna Dämmerungstier, Nachttier, plemenska Zuchttier, poskusna Versuchstier, prvotna Urtier, puščavska Wüstentier, strupena Gifttier, terarijska Terrarientier, tovorna Lasttier, udomačena Heimtier, vodna Wassertier, vprežna Zugtier, zajedalska Schmarotzertier, za ježo Reittier, z mladiči Elterntier)
    koristna/škodljiva žival agronomija in vrtnarstvo der Nützling/ der Schädling
    živalstvo, zoologija najdena mrtva/živa žival der Todfund/ der Lebendfund

    2. živalstvo, zoologija žival, ki …:
    diha der -atmer
    (s pljuči Lungenatmer, s škrgami Kiemenatmer, s kožo Hautatmer, s črevesom Darmatmer)
    golta plen cel der Schlinger
    koti žive mladiče der Lebendgebärer
    leže jajca der Eileger
    živi v/na … der -bewohner, das -tier
    (jamska Höhlentier, Höhlenbewohner, stepska Steppentier, Steppenbewohner, na kopnem Landbewohner)
    spi zimsko spanje der Winterschläfer
    žival s … krvjo der -blüter
    (mrzlokrvna Kaltblüter, z nestalno toplo krvjo Wechselblüter, Wechselwarmblüter, toplokrvna Warmblüter)

    3.
    religija žrtvena žival das Opfertier, das Tieropfer
    daritev/žrtvovanje živali das Tieropfer

    4.
    živali množina Tiere množina
    gospodarsko uporabne živali das Nutzvieh
    male domače živali das Kleinvieh, das Viehzeug
    kralj živali der König der Tiere

    5.
    … živali Tier-
    (kult der Tierkult, mučenje die Tierquälerei, ogled medicina die Tierschau, prevoz der Tiertransport, die Tierbeförderung, prijatelj der Tierfreund, proizvodnja/reja die Tierproduktion, reja die Tierhaltung, reja malih Kleintierhaltung, rejec der Tierhalter, rejec malih der Kleintierhalter, slikar der Tiermaler, slika das Tierbild, število na teritoriju der Tierbestand, zavarovanje die Tierversicherung)

    6.
    varstvo/zaščita živali der Tierschutz
    zakon o varstvu živali das Tierschutzgesetz
    varstveno področje za živali das Tierschutzgebiet
    aktivist za varstvo živali der Tierschützer
    društvo za varstvo živali der Tierschutzverein
    zavetišče za živali das Tierheim
    azil za živali das Tierasyl

    7.
    kužna bolezen živali die Viehseuche
    prisotnost živali/naseljenost z živalmi der Besatz, Tierbesatz
    lovstvo premija za odstrel škodljivih živali die Fangprämie
    škoda, ki so jo povzročile živali der Tierschaden
    ki ima rad živali tierliebend, tierlieb
    ljubezen do živali die Tierliebe
    parazit na živalih der Zooparasit
    poskus na živalih der Tierversuch
    knjiga o živalih das Tierbuch
    nauk o živalih die Tierkunde
    razširjanje po živalih die Zoochorie
    bogat z živalmi tierreich
    trgovina z živalmi die Tierhandlung, trgovanje: der Tierhandel
    klinika za živali die Tierklinik
    ograda za živali das Tiergehege, za divjad: das Wildgehege
    raj za živali figurativno das Tierparadies
Število zadetkov: 14